Društvo civilnih invalidov vojn Slovenije

D E L O V N I P R O G R A M

Z A L E T O 2 0 0 9

STATUS DRUŠTVA

Društvo civilnih invalidov vojn Slovenije (v nadaljevanju: Društvo) je prostovoljna invalidska organizacija. V društvo je včlanjenih 326 civilnih invalidov vojn (CIV), oziroma invalidov žrtev vojnega nasilja, 9 mirnodobnih vojnih invalidov, 38 izrednih članov - družinskih članov po umrlih civilnih invalidih vojn in 28 podpornih članov.

Društvo ima sedež na Malenškovi 1 v Ljubljani in združuje člane predvsem v občinah osrednje Slovenije: Bloke, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Hrastnik, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Kočevje, Komenda, Kostel, Litija, Ljubljana, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Trbovlje, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika in Zagorje ob Savi.

Zaradi položaja, možnosti in informiranosti društva v smislu določil Zakona o invalidskih organizacijah bo društvo nudilo pomoč tudi drugim civilnim invalidom vojn in vojnim invalidom v Sloveniji.

Društvo je ustanovni član Zveze društev invalidov vojn Slovenije, ki ima podeljen status posebnega javnega interesa z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 17011/00001/02, z dne 24. 4. 2002.

Društvo ima priznan status invalidske organizacije z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 116-02-005/03-006, z dne 16. 10. 2003.

Člani bodo uresničevali svoje interese, pravice in dolžnosti v organih društva, ki jih sestavljajo: zbor članov, upravni odbor, nadzorni odbor, častno razsodišče in preko stalnih komisij društva za: socialno-zdravstvena vprašanja, statutarno - pravna vprašanja, gospodarsko - finančna vprašanja, rekreacijo in šport in društveno dejavnost.

Društvo bodo zastopali predsednik, podpredsednica in tajnik društva. Delovanje društva bo nadziral nadzorni odbor, ki je odgovoren zboru članov.

Naše delovanje bo izhajalo:

- iz invalida - posameznika, vrednotenja njegove osebnosti in socialne vloge; invalid ni deljiv po resorjih in strokah, v proces "obravnave in pomoči" vstopa kot enakovreden partner in kot celovita osebnost;

- iz dejstva, da je politika invalidskega varstva enakovreden in nepogrešljiv element splošne politike in ima številne stične točke z drugimi področji;

- iz dejstva, da smo bili izenačeni z vojaškimi invalidi šele leta 1993 in da civilnim invalidom vojne še ni bila popravljena krivica, ki izhaja iz nepriznavanja invalidnosti in posledično ne-izplačevanja po stopnjah invalidnosti pripadajočih invalidnin.

Invalidi in drugi zainteresirani, ki se vključujejo v naše društvo ali se z nami povezujejo, bodo upoštevali deklaracijo in konvencijo o standardnih pravilih OZN, po katerih ima društvo pravico in dolžnost predstavljati svoje člane v vseh zadevah, ki so povezane z življenjem invalidov.

Društvo si bo prizadevalo:

- da bodo pristojni organi in organizacije Republike Slovenije vzpostavili sodoben evropski sistem varstva vojnih invalidov in da bodo imeli skupaj z organi in organizacijami na ravni občin tako ponudbo oz. obravnavo, ki bo temeljila na sodobnih spoznanjih;

- da bi bila tudi civilnim invalidom vojne izplačana vsa vojna odškodnina;

- da bo redno spremljalo in proučevalo zdravstveni in socialni položaj svojih članov tudi tako, da bo opravljalo obiske na domovih najbolj prizadetih članov in vzdrževalo stike z zdravstvenimi, socialnimi in varstvenimi organi in organizacijami, zlasti na lokalni ravni;

- da bo obveščalo svoje člane o vseh pomembnih predpisih in ukrepih ter obsegu pravic, ki jim pripadajo;

- da bo sodelovalo pri načrtovanju in izvajanju programov organov in organizacij s področja zdravstva, socialnega varstva, izobraževanja, zaposlovanja, kulture, športa in rekreacije zaradi vključevanja in uresničevanja programa društva;

- da bo preko svoje Zveze pristojnim organom in organizacijam predlagalo sprejem predpisov s področja zdravstvenega in socialnega varstva vojnih invalidov; sodelovalo bo pri njihovem oblikovanju in jih podrobno obveščalo o splošni in posebni problematiki invalidov vojn;

- da bo dobil član glede na svoj individualni življenjski položaj tako pomoč, ki ga bo usposobila za svoboden razvoj na osebnem in družbenem področju in mu omogočila neodvisno življenje.

Društvo bo zadovoljevalo specifične potrebe invalidov na naslednje načine:

- nudilo bo materialno in pravno pomoč članom in njihovim ožjim družinskim članom pri uveljavljanju invalidskih pravic;

- po pooblastilu članov bo opravljalo zanje strokovna opravila za pridobitev in uživanje določenih pravic;

- organiziralo bo letovanja, preventivno, klimatsko in topliško zdravljenje svojih članov, socialno ogroženim pa pomagalo pri kritju teh stroškov;

- skrbelo bo za izobraževanje in prilagajanje članstva družbenemu in

tehnološkemu napredku;

- skrbelo bo za rekreacijo in športne aktivnosti članstva, s katerimi se ohranja njihova psihofizična kondicija in preprečuje socialna izključenost;

- organiziralo bo dejavnosti, kjer se bodo člani srečevali med seboj in z invalidi iz drugih organizacij.

Na teh načelih delovanja društva temelji program za leto 2009.

PROGRAMSKA IZHODIŠČA

Programska izhodišča izhajajo iz naslednjih dejstev:

- da so bili CIV zavestno prezrta in pravno nezaščitena kategorija invalidov več desetletij po II. svetovni vojni;

- da se je status civilnih invalidov pričel izboljševati zelo pozno in postopoma;

- da je država šele leta 1993 izenačila pravice vojaških invalidov in CIV, pri tem pa ni odpravila krivic, storjenih CIV s tem, da jim ne priznava invalidskih pravic od nastanka poškodbe dalje.

P R O G R A M

A. STATUSNO - PRAVNA DEJAVNOST

Potekala bo predvsem na naslednjih področjih:

- spremljali bomo zakonodajo, ki se nanaša na varstvo in pravice CIV;

- sprožili bomo postopke za uveljavitev davčnih olajšav invalidom sorazmerno s stopnjo njihove invalidnosti;

- prizadevali si bomo urediti pravičnejše izplačevanje invalidnin glede na odstotek invalidnosti;

- prizadevali si bomo, da država civilnim invalidom vojn prizna odškodnino za obdobje po vojni, ko nam ni priznala statusa in pravic civilnega invalida vojn;

- prizadevali si bomo, da se organiziranost društev civilnih invalidov vojn v smislu določil Zakona o invalidskih organizacijah na republiški ravni preoblikuje v učinkovito pravno in organizacijsko urejeno organizacijo;

- obveščali bomo javnost o položaju in odprtih vprašanjih varstva vojnih invalidov.

B. POSEBNI SOCIALNI PROGRAMI

1 Predstavitev programov in njihov namen

1.1 Posebni socialni program na državni ravni

Skupaj s petimi sorodnimi društvi civilnih invalidov vojn in v koordinaciji Zveze civilnih invalidov vojn Slovenije bo društvo na nacionalni ravni sodelovalo pri naslednjih programih:

· Ohranjevanje zdravja – preventivni program

· Informativna dejavnost – izdajanje internega glasila

· Preprečevanje socialne izključenosti in posebne socialne pomoči invalidom

· Športne in šahovske aktivnosti v funkciji socialne vključenosti na državni in mednarodni ravni

· Usposabljanje za uporabo specifičnih tehničnih pripomočkov

· Usposabljanje za čimbolj neodvisno in aktivno življenje invalidov

· Prebivanje in prilagajanje okolju

· Svetovalna dejavnost

· Kultura – spodbujanje ustvarjalnosti invalidov

· Interesna dejavnost na državni ravni

· Usposabljanje invalidov za delo z invalidi

· Kultura – soustvarjanje praznovanja dneva CIV

Izvajalci programov:

a) Strokovni odgovorni nosilec programov:

ga. Nataša Kogoj, socialna delavka – tajnica Zveze

b) Drugi izvajalci:

člani socialno-zdravstvenih komisij društev in Zveze, športni referenti društev, socialna delavka, pravnik, psiholog, specialni pedagog, družinski terapevt, strokovnjaki s področja prehrane, delovni terapevt, fizioterapevt, arhitekt, zunanji strokovni delavec s področja radioamaterstva, gorski vodiči, sodniki po posameznih panogah, zunanji strokovni sodelavci s področja računalništva.

Namen in cilji programov:

· Ohranjanje zdravja CIV in preprečevanje nastajanje novih bolezenskih stanj;

· Preprečevati osamljenost invalidov, zboljšati njihovo družinsko življenje in preprečiti socialno izključenost;

· Pomagati invalidom in njihovim svojcem sprejeti svoje stanje invalidnosti v starosti; spoznati principe kvalitetnih medsebojnih odnosov in skupnih aktivnosti za prosti čas;

· Informirati CIV in njihove družinske člane o delovanju in možnostih delovanja v društvih ter o spremembah predpisov;

· Obveščati javnost o invalidski problematiki in vzrokih, ki so povzročili vojno invalidnost;

· Ohranjanje zdravja in socialna vključenost športnikov invalidov in omogočanje enakih pogojev za šport, kot jih imajo zdravi;

· Čim boljša oskrba CIV s tehničnimi pripomočki in s tem zagotavljanje čimbolj neodvisnega življenja; usposabljanje slepih za uporabo braillove vrstice in njej kompatibilnih programov;

· Informirati , vzpodbujati in usposobiti CIV za čimbolj zdravo, neodvisno in kvalitetno življenje;

· Omogočiti invalidom čimbolj neodvisno življenje tako na komunikacijskem kot na gibalnem področju;

· Pomoč CIV pri uveljavljanju pravic, ki jih zagotavlja zakonodaja;

· Spodbujanje ustvarjalnosti CIV, večanje samozavesti in seznanjanje javnosti z ustvarjalnostjo CIV;

· Vključevanje CIV v radioamaterstvo;

· Razvijanje raznih oblik samoorganiziranja in samopomoči CIV.

1.2 Posebni socialni programi na lokalni ravni, ki jih društvo izvaja samostojno

1.2.1 Kompenzacija invalidnosti

Civilni invalidi vojn zaradi svoje invalidnosti in poslabševanja zdravstvenega stanja potrebujejo posebno skrb in podporo pri povečevanju socialne varnosti, saj je to način, da kompenzirajo svojo invalidnost. Njihova socialna mreža se iz leta v leto oža in osamljenosti in socialne izolacije je vse več. Zato s tem programom zagotavljamo stalno spremljanje, še posebno ogroženih invalidov in se na podlagi ugotovitev hitro odzivamo na spremenjeno stanje. Posebej vabimo te invalide k sodelovanju v programih, v katerih bi lahko sodelovali, jim organiziramo prevoz ali spremstvo, omogočimo jim obnovitveno rehabilitacijo v skladu z njihovimi željami in zmožnostmi društva. Po potrebi vložimo zahtevek za ponovno oceno invalidnosti, priznanje dodatka za pomoč in postrežbo ali invalidskega dodatka. Pomagamo jim urediti institucionalno varstvo, če je to potrebno. V skladu s pravilnikom se sofinancirajo zdravniške ekspertize. Člane sprotno obveščamo o vseh spremembah v invalidski zakonodaji in pravicah, ki jih ta omogoča.

Program izvajamo z namenom, da posameznik z ustreznimi vsebinami kolikor je mogoče kompezira svojo invalidnost.

1.2.2 Skrb za ohranjanje zdravja – preventiva

Zdravstveno stanje se civilnim invalidom vojn s starostjo poslabšuje, s tem povezano pa se povečujejo tudi njihove socialne stiske in potreba po pomoči in podpori. Zato invalide, ki iz navedenih razlogov ne morejo več prihajati v društvo, obiskujemo na njihovih domovih in z njimi iščemo rešitve za omilitev nastale situacije. Po potrebi obveščamo javne službe o njihovem stanju in oblikah pomoči, ki jim jo po zakonodaji lahko nudijo. S svojimi prostovoljci jim pomagamo pri raznih opravilih, ki jih več ne zmorejo, jih peljemo k zdravnikom in podobno. Pripravimo jim pred-oceno povečanja stopnje invalidnosti, na podlagi ugotovljenih dejstev vložimo zahtevek za ponovno oceno invalidnosti, za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo ali invalidskega dodatka. V skladu s pravilnikom se izdelava zdravniških ekspertiz sofinancira. Člane tudi sprotno obveščamo o vseh spremembah invalidske zakonodaje in o pravicah, ki jim pripadajo ter jih napotimo, ali sami odpeljemo na pristojne upravne organe.

Namen programa je, da vsak invalid dobi vse storitve, ki jih zakonodaja omogoča in do

katerih je upravičen.

1.2.3 Rekreacija v funkciji preprečevanja socialne izključenosti

Rekreacija je pomemben dejavnik pri ohranjanju zdravja civilnih invalidov vojn in njihove psihofizične kondicije, tudi na jesen njihovega življenja. S programom jim društvo omogoča predvsem gibanje prilagojeno vrsti in stopnji njihove invalidnosti. S tem programom učinkovito preprečujemo socialno izolacijo, neaktivnost in sicer pogosto depresivno razpoloženje svojega članstva. Rekreativna dejavnost je v skupinah mnogo bolj učinkovita, ker jo izvajamo v skupinah, ker se člani pogosto vključijo zaradi druženja. V okviru programa organiziramo rekreativno vadbo v plavanju, kegljanju, streljanju, balinanju, šahu, petanki, vrtnem kegljanju in hoji vnaravi. Praksa kaže, da rekreativna vadba, prilagojena posamezni vrsti in stopnji invalidnosti, ohranja njihovo psihofizično kondicijo in utrjuje samozavest vključenih članov.

1.2.4 Dnevni center in samopomočne skupine starejših

Dnevni center je socialno varstvena dejavnost društva, organizirana z namenom nudenja kvalitetne, organizirane pomoči svojemu članstvu, ki je zaradi invalidnosti, osamljenosti in/ali slabšega materialnega stanja prikrajšano za zadovoljitev nekaterih življenjskih potreb. Osnovni cilji programa so: omogočanje kvalitetnega, aktivnega in zanimivega preživljanja prostega časa svojemu članstvu in zainteresiranim občanom, ter preprečevanje socialne izolacije posameznikov. Ostali cilji so še: organizirati skrb za starostnike tako, da čim dalj ohranjajo neodvisnost, samoizpolnitev, samospoštovanje, po potrebi pa jim zagotoviti še oskrbo in pomoč

Samopomočne skupine starejših CIV potekajo kot ena izmed dejavnosti društva, z namenom olajšati in olepšati življenje ogroženim skupinam starejših in osamljenih članov društva, pri katerih je socialno-varstvena problematika izrazito pereča.

Iz vsebinskih razlogov in kadrovskih resursov so organizirane 4 skupine za samopomoč, katerih dejavnost pa se med seboj prepleta.

V posamezno skupino je vključenih l0 – 12 starejših oseb z različnimi težavami iz mesta Ljubljane. Skupine se srečujejo dvakrat mesečno v prostorih KS na Grablovičevi 17, ali pa se z društvenim kombijem odpeljejo na izbrano lokacijo v naravo. Pri srečanju skupin je poudarek na vodenem delu, ki je namenjen izbrani vsebini.

1.2.5 Usposabljanje za aktivno življenje

Civilni invalidi vojn so zaradi svoje invalidnosti, starosti in spremljajočih bolezni vse bolj ogroženi s postopnim drsenjem v socialno izolacijo. Da bi ta proces zaustavili ali vsaj omilili, jih je potrebno pripravljati na aktivno staranje. V ta namen organiziramo razna predavanja in delavnice strokovnjakov iz zdravstvenega in socialnega področja, poskušamo vplivati na zdravo prehrano, na veselje do gibanja in podobno. Za tiste, ki pa sami ne zmorejo biti več aktivni pa širimo s svojimi prostovoljci njihovo socialno mrežo, jih vzpodbujamo k sodelovanju v raznih programih. Tiste, ki pa obiskov v društvu več ne zmorejo pa aktivisti obiskujejo na njihovih domovih in prenašajo v društvo njihove potrebe, ki jih z organizirano pomočjo lahko zagotovimo. S tem programom omogočamo članstvu kvalitetnejše staranje v okolju svojega doma ali institucije.

1.2.6 Kulturno udejstvovanje in ustvarjalnost

V društvu organiziramo ogled raznih gledaliških predstav v Ljubljani in okolici, razstav, muzejev ter koncertov. Poleg tega organiziramo 4 izlete po Sloveniji, na katerih si vedno ogledamo kulturne zanimivosti posameznih krajev. Pri organizaciji pazimo, da so izleti prilagojeni tudi najtežjim invalidom: slepim videno opisujemo, gluhim organiziramo tolmača, za gibalno ovirane pa določimo prostovoljce, ki jim pomagajo pri gibanju. V kulturno zanimiva mesta po Evropi organiziramo po 2 večdnevna izleta, ki sta prav tako prilagojena tudi težjim invalidom. S proslavami obeležimo Dan žena, materinski dan, dan mladosti, skupaj pa praznujemo še Novo leto in Martinovo. Društvo krije stroške organizacije, prevoz težjih invalidov, tolmače ter sofinanciramo različne vstopnice za socialno šibke člane.

S programom preprečujemo osamljenost in socialno izključenost invalidov, ter razbremenjujemo njihove družinske člane..

1.2.7 Prevozi invalidov

Društvo ima svoj kombi, s katerim usposobljeni vozniki - prostovoljci vozijo člane na lokacije, ki so izbrane za določene dogodke ( srečanje samopomočne skupine, obiski članov na domu) ali dogajanja (kopanje v Snoviku). Po potrebi se s kombijem prepelje tudi posameznega člana v društvo, k zdravniku in po drugih s pravili društva določenih poteh. Če gre za večjo skupino se dodaten kombi sposodi pri Društvu slepih ali Zvezi za šport invalidov Slovenije.

1.2.8 Obveščanje članstva:

Članom društva pošiljamo letne programe in mesečne programe v katerih determiniramo posamezne vsebine, čas ter lokacijo dogajanja. Vsem , ki imajo internet pošiljamo vsa obvestila še po internetu, posameznike pa še dodatno vzpodbujamo k sodelovanju preko telefona. O večjih dogodkih, kot sta letni zbor članov obvestimo STA in zaprosimo za obveščanje širše javnosti. Vsem je dostopna naša spletna stran: www. dcivs-drustvo.si

1.2.9 Usposabljanje prostovoljcev

Za prostovoljce, ki se bodo vključevali v izvajanje socialnih programov društva, bomo organizirali usposabljanje, ki ga bo vodila strokovna sodelavka mag. Marinka Kapelj.

Prizadevali si bomo, da bodo prostovoljci spoznali in obnovili znanja iz naslednjih vsebin:

Pomen in princip uspešnega vzpostavljanja prvih medsebojnih stikov;
Pravilno usmerjanje razgovora;
Način čustvenega razbremenjevanja drugega človeka;
Motivacija pasivnih invalidov;
Pravila vodenja na terenskem delu;
Način posredovanja informacij.

1.4 Namen programov

Z ustreznimi metodami in vsebinami dela bomo olajšali in polepšali življenje v starosti članov in članic, ki so zaradi svoje invalidnosti, osamljenosti in/ali slabšega materialnega stanja prikrajšani pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb. S programi bomo omogočili, da bodo člani izenačeni pri možnostih za pridobitev pravic. Programi so zasnovani tako, da s svojo organizacijo in vsebinami dela omogočajo optimalno realizacijo načel, ki jih ZN opredeljujejo kot prioritetne pri organizaciji skrbi za starostnike, in sicer: neodvisnost, participacija, oskrba in pomoč, samoizpolnitev in samospoštovanje.

1. 5 Osnovni cilji programov so:

- ohranitev in izboljšanje socialnega statusa civilnih invalidov vojn in invalidov žrtev vojnega nasilja,

- svetovanje in pomoč v duševnih stiskah,

- omilitev socialnih stisk, izoliranosti in osamljenosti invalidov in vdov ali vdovcev po smrti partnerjev,

- izenačitev možnosti vsakega, da pride do svojih pravic,

- pojasnitev možnih rešitev oz. seznanitev upravičencev o vseh vrstah storitev, do katerih so upravičeni, kakor tudi o obveznostih, ki izhajajo iz obstoječe zakonodaje s tega področja,

- napotitev upravičenca (po potrebi tudi spremstvo) na ustrezni upravni organ ali drugo pravno osebo, kjer bodo reševali njegov problem,

- prepoznavanje in opredelitev socialnih stisk ali težav,

- izboljšanje socialnega in psiho-socialnega statusa članov,

- povezovanje z zunanjimi subjekti glede na specifičnost posameznih primerov,

- strokovna zdravniška predocena okvare zdravja za uveljavitev višjega odstotka invalidnosti,

- neposredna finančna pomoč po opredeljenih kriterijih za pokritje izrednih stroškov za tehnične pripomočke, prilagajanje okolja za bivanje in stroškov pravne pomoči,

- omogočanje aktivnega, kvalitetnega in zanimivega preživljanja prostega časa članom, preprečevanje socialne izolacije in socializacija osamljenih, starejših civilnih invalidov vojne in invalidnih članov društva,

- razbremenitev domačega okolja,

- razvijanje primarne socialne mreže, socializacija in druženje posameznikov, ki so v svojem okolju osamljeni zaradi vdovstva, invalidnosti, bolezni, starostne pasivnosti in/ali neugodnega materialnega stanja,

- fizična in mentalna aktivacija posameznikov,

- vzpodbujanje prostovoljstva,

- priprava knjižice, ki bo javnost seznanila s populacijo civilnih invalidov vojn in njenimi problemi, ki so slabo poznana.

1.6 Zadovoljevanje potreb uporabnikov

Potrebe uporabnikov

Več desetletij po vojni so bili civilni invalidi vojne zavestno prezrta in pravno nezaščitena kategorija invalidov, katerih pravice je država šele leta 1993 izenačila s pravicami vojaških invalidov.

Večina civilnih invalidov vojne je ostarela skupina prebivalstva, ki je bila zaradi svoje invalidnosti manj produktivna v aktivni življenjski dobi in ima sedaj temu primerne nizke pokojnine. Dosedanja socialno-varstvena dejavnost društva ter redni stiki z vsemi člani društva so nakazali izrazite trende progresivnega naraščanja potreb članstva po številnejših in pestrejših oblikah socialno-varstvenih programov in storitev.

Socialne stiske in težave so evidentirane. Najpogostejše so povzročene s staranjem ter s procesi, ki so značilni za starost: zviševanje stopnje invalidnosti, invalidnost, kombinirana z bolezenskimi stanji, splošno upadanje moči, splošno upadanje telesne odpornosti in s tem progresivno povečane dovzetnosti za bolezenska stanja in deformacije, ki neinvalidnih oseb ne prizadenejo, vdovstvo, slabšanje gmotnega stanja ipd. Posledice teh procesov bistveno vplivajo na kvaliteto življenja ter ogrožajo neodvisno življenje.

Z društvenim delovnim programom delno razbremenjujemo državne in javne socialne institucije in s sodelovanjem z javnimi zavodi prispevamo k boljšemu socialnemu in zdravstvenemu varstvu prebivalcev občin, v katerih prebivajo naši člani. Prispevamo h kakovosti življenja določenih skupin prebivalcev občin, s tem pa h kakovostnejši ponudbi občine svojim občanom.

Način ugotavljanja potreb

- evalvacija dosedanjih socialno-varstvenih programov,

- individualno delo s člani – telefonska svetovanja, obiski na domu,

- zahtevki in prijave posameznikov – osebni, družinskih članov, drugih

zainteresiranih oseb,

- opažanja in pobude aktivistov društva in drugih angažiranih prostovoljcev,

- informacije drugih društev, organizacij in/ali institucij, če je član uporabnik

njihovih storitev,

- evidenca članstva, ki kaže na rizične skupine in/ali socialno ogrožene posameznike (družinsko stanje, stopnja invalidnosti, kronične bolezni, stanovanjske razmere ipd.).

Način sodelovanja uporabnikov pri ugotavljanju potreb

- samoopredeljujejo svoje socialne stiske in težave ter predlagajo načine

njihovega razreševanja,

- izbirajo eno ali več ponujenih možnosti v okviru programske dejavnosti društva,

- opredeljujejo načine in pogostost vključevanja,

- vsebinsko sooblikujejo programe.

Elementi samopomoči in samoorganizacije uporabnikov v programu

- metode dela v programu so opredeljene tako, da omogočajo stalno ali občasno angažiranost vsakega člana društva;

- program se izvaja tako, da se načrtno spodbuja tiste skupinske aktivnosti, ki krepijo medsebojne povezave posameznih članov;

- aktivnost v programu je usmerjena na podporo drugim posameznim članom društva, ki se zaradi nemobilnosti ali osebne pasivnosti ne želijo (ne morejo) udeleževati organiziranih aktivnosti;

- člani si med seboj izmenjujejo izkušnje za premagovanje vsakdanjih težav, ki so posledice večanja stopnje invalidnost in starosti.

V okviru svojih možnosti člani prevzamejo prostovoljne zadolžitve pri organizaciji skrbi za svoje onemogle sovrstnike.

1.7 Ciljne skupine uporabnikov, ki jim je program namenjen, in pogoji za vključitev v program

Ciljna skupina uporabnikov

Uporabniki programa so:

- civilni invalidi vojne, ki imajo z odločbo priznan status,

- civilne žrtve vojne, ki zaradi pomanjkljive zakonodaje do leta 1993 ali zaradi vrste drugih vzrokov, še niso uspeli uveljavili statusa,

- invalidi žrtve vojnega nasilja,

- drugi vojni invalidi,

- družinski člani umrlih civilnih invalidov vojne

Pogoji za vključitev v program

- Program je namenjen civilnim invalidom vojn in drugim zainteresiranim vojnim invalidom ter izjemoma njihovim ožjim družinskim članom, ko gre za ostarele zakonske pare ali ožje družinske člane, kjer je družina v stanju socialnega tveganja.

- Pri ustanavljanju skupin oziroma pri organizaciji skupine smo upoštevali kriterije potreb ter interesov članov društva, psihofizičnega stanja posameznika ter osebne mobilnosti in oddaljenosti od sedeža društva.

- Pri vsebinski opredelitvi programa dela smo nadalje upoštevali kriterije spolne pripadnosti, družinskega stanja in zmožnosti.

- Slabše materialno stanje, ki onemogoča aktivnejše udeležbe pri socialnih aktivnostih.

- Ovdovelost in samotno življenje oziroma življenje z ostarelim zakoncem v okolju, ki ne omogoča zadostne izbire ustreznih socialnih stikov.

Vključitev posameznega uporabnika v program

Program vsebuje različne programske sklope. Uporabniki se vanje vključujejo glede na potrebe in interes, zato je težko podati časovno oceno o vključitvi posameznega udeleženca. Evalvacija dosedanjega izvajanja programa (tudi v letu 2005) kaže trend povečanja koriščenja preventivnih programov in progresivno naraščanje števila vključenih članov v posamezne programske sklope.

1.8 Predvideni način nadzora (evalviranja) poteka programa in končnega pregleda

Načrtovan je interni nadzorstveni pregled (evalvacija) na dveh ravneh objektivnosti:

1. neposredni izvajalec (aktivist, vodja skupine), ki stalno zbira in ocenjuje informacije o izvedbi, udeležbi in aktivnostih. Naloga izvajalca je, da prikaže dogajanja, težave, prekinitve ter odstope v določenih kategorijah (dobro-slabo- pričakovano-nepričakovano);

2. strokovni vodja programa nadzoruje v ožjem smislu (ocenjevanje, ovrednotenje) ter nakaže vzroke morebitnega problema in/ali vzroke uspeha.

Načrtovane so osnovne metode nadzora (evalvacije), in sicer:

1. pregled tokov – procesov, interakcij med zastavljenimi cilji in uporabljenimi tehnikami, metodami in vsebinami dela;

2. pregled rezultatov, ki vsebuje oceno:

- do katere stopnje so realizirani zastavljeni cilji oziroma,

- zakaj niso realizirani (sistemski problem, tehnični, kadrovski, finančni).

3. analiza kadrov, financ in materiala.

Objekti ocene bodo:

- vloženo delo (aktivnosti, ki so izvedene, da bi se dosegel zastavljeni cilj),

- doseženi rezultati (vključuje tudi cost-benefit analizo),

- učinkovitost programa za uporabnike,

- ekonomičnost programa (razmerje med in-putom in out-putom) ter

- kakovost izvedbe, ki vključuje sodbo o sprejemljivosti programa za uporabnike in strokovni sposobnosti izvajalcev.

1.9 Elementi samopomoči in samoorganizacije uporabnikov v programu

- Metode dela v programu so opredeljene tako, da omogočajo stalno ali občasno

angažiranost vsakega člana društva;

- program se izvaja tako, da se načrtno spodbuja tiste skupinske aktivnosti, ki

krepijo medsebojne povezave posameznih članov;

- aktivnost v programu je usmerjena na podporo drugim posameznim članom

društva, ki se zaradi nemobilnosti ali osebne pasivnosti ne želijo (ne morejo)

udeleževati organiziranih aktivnosti;

- člani si med seboj izmenjujejo izkušnje za premagovanje vsakdanjih težav, ki so

posledice večanja stopnje invalidnost in starosti;

- v okviru svojih možnosti člani prevzamejo prostovoljne zadolžitve pri organizaciji

skrbi za svoje onemogle sovrstnike.

1.10 Način vodenja dokumentacije o delu s člani

O članih uporabnikih vodimo naslednjo dokumentacijo:

- Pristopne izjave oziroma pooblastila društvu;

- Podatkovno bazo, ki vsebuje vse potrebne podatke v skladu z Zakonom o

varovanju osebnih podatkov;

- Evidenčne kartone članov;

- Evidenco o udeležbi članov pri izvajanju posameznih programskih sklopov;

- Poročila izvajalcev o izvedbi programske naloge.

1.11 Sodelovanje članov pri načrtovanju in izvedbi programa ter morebitne pravice uporabnikov programa

Pri načrtovanju programa uporabniki sodelujejo pri:

- konkretizaciji vsebin dela, ki se načrtujejo mesečno na podlagi doseženega skupnega interesa,

- dajanju pobud za občasne in/ali izredne aktivnosti.

Pri izvedbi programa uporabniki sodelujejo kot:

- prostovoljci,

- izvajalci ali demonstratorji posameznih tematskih vsebin,

- svetovalci pri temah, ki terjajo izmenjave izkušenj,

- animatorji pri družbenem delu srečanja.

Pravice uporabnikov so pogojene s članstvom v Društvu ter opredeljene z dinamiko dela in dogajanja v programu.

1.13 Sodelovanje prostovoljcev v programu

Pri izvedbi programa sodelujejo naslednje skupine prostovoljcev:

- redni prostovoljci: aktivisti društva, ki sodelujejo kot tehnični izvajalci,

- občasni strokovni prostovoljci: v skladu s programom so posebej vabljeni strokovnjaki za posamezna področja (predavatelji)

- občasni laični prostovoljci, predvsem družinski člani ali prijatelji, ki pri programu sodelujejo kot spremljevalci ali animatorji;

- prostovoljci – gostje skupine oziroma aktivni udeleženci posameznih programov.

Ti prostovoljci so:

- vabljeni člani drugih invalidskih oziroma humanitarnih društev, posebej

- članice ženskih sekcij družbenih organizacij in društev,

- študentje VŠSD in FDV.

1.14 Prostor, kjer se izvaja program

Društvo Civilnih invalidov vojn Slovenije ima prostore na Malenškovi 1 v Ljubljani. Društvo je dejanski solastnik dela kompleksa stavbenih objektov na istem naslovu. (Zemljiško-knjižni vpis urejamo).

S prostori upravlja Društvo vojnih invalidov Ljubljana, ki zaračunava obratovalne stroške za vzdrževanje prostorov.

V dogovoru z MOL - Četrtno skupnostjo Center, program dnevnega cewntra in samopomočnih skupin starejših izvajamo v prostorih na Grablovičevi 27 v Ljubljani

Prostore za ostale programe najamemo.

Predsednik:

Zdravko Zore