V skladu z 9., 10. in 20. členom Zakona o društvih (Ur. list 64/11, ZDru-1-UPB2) in Zakonom o nevladnih organizacijah (Ur. List. RS 21/18, ZNOrg), so člani Društva civilnih invalidov vojn Slovenije Ljubljana na zboru članov, dne 19. 3. 2020, sprejeli nov temeljni akt Društva tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:



S T A T U T

DRUŠTVA CIVILNIH INVALIDOV VOJN SLOVENIJE LJUBLJANA
 

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Društvo civilnih invalidov vojn Slovenije Ljubljana (v nadaljevanju: Društvo) je prostovoljna, samostojna, nepridobitna in neprofitna nevladna organizacija, po Zakonu o vojnih invalidih in po Zakonu o nevladnih organizacijah, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva, socialnozdravstvenega varstva in na drugih področjih, če si po posebnih predpisih pridobi tak status.

Društvo ima z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve podeljen status invalidske organizacije.

2. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v Ljubljani. Društvo v pravnem prometu uporablja kratico:  Društvo CIVS Ljubljana.

3. člen

Društvo ima svoj znak, štampiljko in prapor.

Znak Društvo je na modrem polju v ustreznem razmerju stilizirano znamenje razstrelka (eksplozije) s padajočim otrokom in golobom z vejico miru.

Štampiljka Društvo je krožni lik s premerom 30 mm, v sredini je znak Društva, pod njim beseda Ljubljana, ob robu pa ime Društva: Društvo civilnih invalidov vojn Slovenije Ljubljana.

Prapor Društva je pravokotne oblike, v velikosti 125 cm x 85 cm. Na modri podlagi je na obeh straneh v sredini znak Društva. Na eni strani je nad znakom napisano: Društvo civilnih invalidov vojn Slovenije, pod znakom:  Ljubljana in ob straneh letnici: 1971 in 2001, na drugi strani je ob znaku napisano: Nikoli več vojn.


4. člen

Društvo je ustanovni član Zveze društev civilnih invalidov vojn Slovenije (v nadaljevanju: Zveza).

Društvo aktivno sodeluje z Zvezo, predvsem pri nalogah skupnega pomena na ravni države na tistih področjih, ki so v interesu večine civilnih invalidov  vojn Slovenije (v nadaljevanju: invalidov) in pri tistih  aktivnostih, ki jih je racionalneje organizirati na nivoju Zveze.

Društvo lahko sodeluje tudi z drugimi organizacijami ali društvi, ki imajo podobne cilje in dejavnost.

5. člen

Delo Društva je javno.

Javnost dela Društva se zagotavlja:
 

• z izdajo internih obvestil članom Društva,
• s tem, da so zapisniki in akti vseh organov Društva dostopni na vpogled članom Društva,
• s tem, da so seje organov Društva javne za vse člane Društva,

• s pisnim obveščanjem članstva o delu Društva,

• preko internega glasila,
• preko spletne strani,
• preko sredstev javnega obveščanja. 

6. člen

Društvo zastopa predsednik Društva, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa podpredsednik Društva.

7. člen   

Društvo deluje predvsem na območju naslednjih občin: Bloke, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrepolje, Dobrova – Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Hrastnik, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Kočevje, Komenda, Kostel, Litija, Ljubljana, Logatec, Log – Dragomer, Loška dolina, Loški potok, Lukavica, Medvode, Mengeš, Moravče, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trbovlje, Trzin, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika, Zagorje ob Savi in občin, ki bi nastale na tem območju.


II. NAMEN IN CILJI DRUŠTVA

8. člen

Namen Društva je prostovoljno in neodvisno združevanje interesno povezanih civilnih invalidov vojn, da ugotavlja, zagovarja in z izvajanjem posebnih socialnih programov zadovoljuje posebne potrebe invalidov ter zastopa njihove interese.

Pri svojem delu Društvo upošteva načela državne strategije razvoja invalidskega varstva.

Društvo deluje v interesu vseh invalidov ne glede na njihovo včlanjenost v Društvo.

9. člen

Za uresničevanje svojih ciljev lahko pridobi Društvo tudi sponzorje in donatorje.

Sponzorji in donatorji so lahko fizične ali pravne osebe, ki Društvu materialno, moralno ali kako drugače pomagajo pri uresničevanju ciljev in nalog Društva.

Sponzor ali donator lahko sodeluje na sejah organov Društva, ne more pa odločati.

10. člen

Cilji delovanja Društva za doseganje kakovosti življenja invalidov so zlasti:
 

• uveljavljanje človekovih pravic invalidov,
• vključenost v družbo in sodelovanje v vsakdanjem življenju,
• nediskriminacija invalidov,
• vzpodbujanje invalidov za opiranje na lastne moči in sposobnosti,
• avtonomnost invalidov kot uporabnikov storitev,
• ekonomsko, socialno, zdravstveno in pravno varstvo invalidov,
• socialna pravičnost in enake možnosti.

III. NALOGE DRUŠTVA:

11. člen

Društvo opravlja v okviru svoje dejavnosti naslednje naloge:
 

• načrtuje, organizira in izvaja programe, ki invalidom omogočajo bolj aktivno sodelovanje in pripomorejo k odstranjevanju ovir in bolj neodvisnemu življenju (kot npr.: usposabljanje za aktivno življenje in delo, prevozi, oskrba s tehničnimi pripomočki, dnevni centri, osebna asistenca, nega, klubi, programi za ohranjevanje zdravja in drugi rehabilitacijski programi, informativna, založniška in kulturna dejavnost, rekreacija in šport ipd.),
• nudi pomoč pri uveljavljanju potreb invalidov na področju varovanja zdravja, medicinske in socialne rehabilitacije, vzgoje, izobraževanja, usposabljanja, zaposlovanja, bivanja (stanovanja, domovi), socialne varnosti, kulture, športa in rekreacije,
• preprečuje in blaži  socialne ter psihične posledice invalidnosti,
• usposablja invalide za samopomoč ter svojce in prostovoljce za življenje in delo z invalidi,
• razvija socialne spretnosti invalidov in njihovo informiranost na različnih področjih življenja,
• predstavlja, varuje in uveljavlja pravice in interese invalidov na lokalni ravni,
• po pooblastilu članov opravlja zanje strokovna opravila za pridobivanje in uživanje pravic,
• daje finančno in pravno pomoč članom in njihovim ožjim družinskim članom,
• organizira letovanje, preventivno zdraviliško in klimatsko zdravljenje članov, socialno šibkim članom pomaga pri kritju teh stroškov,
• organizira družabna srečanja članov med seboj in z invalidi iz drugih društev.

IV. ODGOVORNOST  

12. člen  

Za zakonitost poslovanja odgovarjata Društvo in zastopnik Društva.

Društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, za obveznosti Društva odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem tudi njegove odgovorne osebe, ki so v svojo korist ali korist koga drugega zmanjšale premoženje  ali preprečile povečanje premoženja Društva ali s preusmeritvijo poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo obstoječo ali novoustanovljeno pravno osebo ali fizično osebo preprečile povečanje premoženja, čeprav so vedele, da Društvo ne bo moglo poravnati obveznosti tretjim osebam. Odgovorne osebe odgovarjajo do višine oškodovanja Društva, ki so ga povzročile s svojim ravnanjem.

Za obveznosti Društva v primerih iz prejšnjega odstavka solidarno odgovarja tudi fizična ali pravna oseba, ki je z ravnanji odgovornih oseb pridobila premoženjsko korist, do višine pridobljene premoženjske koristi.


V. ČLANSTVO

13. člen   

Članstvo v Društvu je prostovoljno.

Član Društva lahko postane invalid, ki zaradi pridobljenih okvar iz vojnih okoliščin, vojaškega materiala, terorističnih napadov in oviranosti, ki jo pogojuje oziroma ustvarja fizično in družbeno okolje, ne more sam delno ali v celoti, zadovoljevati potreb osebnega, družinskega in družbenega življenja v okolju, v katerem živi.

Društvo ima redne, izredne, častne in podporne člane.

Redni član je lahko oseba, ki ima pravni status civilnega invalida vojn oziroma vojnega invalida in njihovi zakoniti zastopniki.
Izredni član Društva je lahko:
 

• oseba, ki uveljavlja pravni status civilnega invalida vojn oziroma status vojnega invalida,
• družinski člani civilnega invalida vojn oziroma vojnega invalida.

Častni član Društva lahko postane oseba, ki ima posebne zasluge pri opravljanju nalog Društva. O tem odloča Zbor članov na predlog Upravnega odbora.

Podporni član lahko postane fizična ali pravna oseba, ki z delom, materialno ali kako drugače pomaga Društvu ali članom Društva. O tem odloča Upravni odbor Društva.
Kandidat za rednega, izrednega oz. podpornega člana Društva mora dati pisno pristopno izjavo, s katero izjavlja, da želi postati član tega Društva, da sprejema Statut in druge akte Društva.


14. člen   

Če se v Društvo včlani mladoletnik do dopolnjenega sedmega leta starosti ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njegov zakoniti zastopnik. Od mladoletnikovega sedmega leta do dopolnjenega petnajstega leta starosti pa mora zakoniti zastopnik pred njegovim vstopom v Društvo podati pisno soglasje.

Mladoletne člane do 15. leta starosti in člane, ki nimajo poslovne sposobnosti, pri upravljanju Društva zastopajo zakoniti zastopniki.

15. člen   

Pravice članov Društva so:
 

• da volijo in so voljeni v organe Društva,
• da sodelujejo pri delu in odločanju v organih Društva,
• da upravljajo premoženje Društva po načelih dobrega gospodarja in navodilih organov Društva,
• da uresničujejo svoje osebne interese na področju dejavnosti Društva,
• da sodelujejo pri izdelavi aktov ter delovnega in finančnega plana Društva,
• da so seznanjeni s finančnim in materialnim poslovanjem Društva,
• da sprejemajo nagrade, pohvale in priznanja za izredne uspehe pri delu v Društva,
• da jim Društvo pomaga pri reševanju njihovih potreb pri uveljavljanju njihovih pravic po predpisih o vojnih invalidih,
• da jim Društvo pomaga tudi v drugih primerih izven svoje dejavnosti,
• imajo pravico do pritožbe zoper odločitev organov Društva,
• častni član, ki ni tudi redni član Društva, podporni in izredni član Društva, nimajo volilne pravice in praviče odločanja,
• mladoletni člani so 15. leta starosti in člani, ki nimajo poslovne sposobnosti imajo vse pravice ostalih članov, ne morejo pa biti izvoljeni v organe Društva,

Podporni in častni člani pri izvajanju programov, ki so financirani s strani javnih sredstev in FIHO, ne uživajo pravic kot invalidi.

16. člen   

Dolžnosti članov Društva so:
 

• da spoštujejo Statut in druge akte Društva ter sklepe organov Društva,

• da aktivno sodelujejo in po svojih močeh prispevajo k uresničevanju nalog in ciljev Društva,
• da redno plačujejo članarino,

• da dajejo Društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupno dogovorjenih nalog in ciljev, če z njimi razpolagajo,

• da si medsebojno solidarno pomagajo,

• da varujejo ugled Društva,

• da redno in pravočasno izpolnjujejo naloge po sklepih organov Društva,
• da negujejo in utrjujejo dobre medsebojne odnose,
• častni član Društva, ki ni tudi član Društva, nima dolžnosti aktivnega sodelovanja, vestnega razpolaganja s sredstvi Društva in ne plačuje članarine.

17. člen   

Članstvo v Društvu preneha:
 

• s prostovoljnim izstopom,

• s črtanjem člana iz evidence članov Društva,
• z izključitvijo iz članstva Društva,
• s smrtjo člana Društva,
• s prenehanjem delovanja Društva.

18. člen 

Član Društva prostovoljno izstopi iz Društva, če vroči Društvu pisno izstopno izjavo.

Člana se črta iz evidence članstva Društva, če več kot dve leti ne plačuje članarine. O tem odloča Upravni odbor.

19. člen

Poslovni sekretar Društva je dolžan o primerih iz prejšnjega člena poročati Upravnemu odboru.

O članu, ki kljub pisnemu opominu ni plačal članarine, razpravlja Upravni odbor, ki odloči o nadaljnjem postopku glede članstva tega člana v Društvu.

Upravni odbor lahko iz upravičenih razlogov posameznega člana Društva oprosti plačila članarine.

Evidenco o vstopu članov v Društvo in o prenehanju članstva v njem vodi poslovni sekretar Društva.


VI. ORGANI DRUŠTVA

20. člen   

Društvo ima naslednje organe odločanja:

1. Zbor članov,
2. Upravni odbor,
3. Nadzorni odbor,

D) Častno razsodišče.

Poleg naštetih organov ima Društvo še stalne in občasne komisije, oziroma delovna telesa.


A) ZBOR ČLANOV

21. člen   

Zbor članov je najvišji organ Društva, ki ga sestavljajo vsi redni člani Društva.

Zasedanje Zbora članov je redno ali izredno.

Redne seje Zbora članov sklicuje predsednik Društva enkrat letno, izredne seje Zbora članov pa sklicuje predsednik Društva po lastni presoji, na zahtevo Upravnega odbora, Nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj 1/5 (ene petine) članov Društva. Izredni Zbor članov sklepa le o zadevi, zaradi katere je bil sklican. Upravni odbor je dolžan sklicati izredni Zbor članov v roku 30 dni od prejema zahtevka za sklic. Če izrednega Zbora članov ne skliče v predpisanem roku, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi gradivi.

Posamezni predlogi za spremembo dnevnega reda in vsebine Zbora članov morajo biti v pisni obliki poslani Upravnemu odboru najmanj 6 dni pred Zborom članov.

Zbor članov se skliče najmanj deset dni pred dnevom izvedbe Zbora članov. Zbor članov dela po Poslovniku. Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov. Volitve organov so praviloma tajne. O delu Zbora članov se vodi zapisnik, ki ga podpiše predsedujoči, zapisnikar in dva overovatelja.

22. člen   

Zbor članov vodi do izvolitve delovnega predsedstva predsednik Društva.

Zbor članov izvoli delovno predsedstvo, ki ima predsednika in dva člana. Zbor članov izvoli tudi zapisnikarja, dva overovatelja zapisnika, verifikacijsko komisijo, po potrebi pa tudi volilno komisijo ter druge delovne organe.

Predsednik  Društva ne more biti v delovnem predsedstvu.


23. člen   

Vsaka 4 (štiri) leta Zbor članov voli organe Društva.

24. člen   

Volilne liste z imeni kandidatov pripravi kandidacijska komisija, ki jo imenuje Upravni odbor.

Kandidacijska komisija pripravi, po možnosti za vsak organ, več kandidatov kot jih je v organ potrebno izvoliti in ob kandidatu navede območje stalnega bivališča.

Pri sestavi kandidacijske liste za Upravni odbor mora kandidacijska komisija paziti na to, da so kandidati zastopani sorazmerno na število članov iz vseh območij, ki jih pokriva Društvo.

25. člen   

O sklicu Zbora članov morajo biti člani Društva pisno obveščeni najmanj 10 dni pred zasedanjem.

Vabilu mora biti priložen predlagani dnevni red in gradivo, ki bo na Zboru članov obravnavano.

26. člen   

Zbor članov je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica vseh rednih članov Društva.

Če Zbor članov ob uri, za katero je bil sklican, ni sklepčen, se zasedanje odloži za 15 minut. Po poteku tega časa pa je Zbor članov sklepčen, če je navzočih najmanj 10 članov Društva.

27. člen 

Zbor članov na svoji seji:
 

• sprejema dnevni red zasedanja,
• voli delovna telesa Zbora članov,
• sprejema, spreminja in dopolnjuje Statut in druge akte Društva, če ni z zakoni ali drugimi akti drugače določeno,
• obravnava in sprejema letno poročilo o poslovanju Društva na osnovi predhodno opravljenega notranjega nadzora nad finančnim in materialnim poslovanjem Društva v skladu s pravilnikom o finančno materialnem poslovanju in zakonom.
• sprejema smernice za nadaljnje delo in razvoj Društva,
• ob sprejemanju poslovnega poročila daje naknadno soglasje, mnenje in stališča na plan dela in finančni plan Društva za prihodnje obdobje, ki ga je iz operativnih razlogov že prej (pred začetkom planskega obdobja) sprejel Upravni odbor.
• voli in razrešuje predsednika in podpredsednika Društva, člane Upravnega odbora, predsednika in člane Nadzornega odbora ter predsednika in člane Častnega razsodišča,
• voli in razrešuje člane skupščine Zveze v skladu s statutom Zveze in v skladu s tem Statutom,
• voli in imenuje ter razrešuje člane v najvišje organe organizacij, s katerimi se je Društvo povezalo ali se vanje včlanilo,
• odloča o višini članarine;
• odloča o pritožbi zoper sklepe Upravnega odbora, Nadzornega odbora in Častnega razsodišča,
• odloča o oblikah povezovanja in sodelovanja z drugimi društvi, zvezami ali organizacijami podobnih dejavnosti,
• odloča o izstopu Društva iz Zveze in iz drugih organizacij,
• odloča o nakupu ali prodaji nepremičnin Društva,
• sklepa o združevanju z drugimi društvi,
• sklepa o prenehanju delovanja Društva,
• odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi ali člani in niso v pristojnosti drugih organov Društva.

28. člen  

Posamezni predlog za razpravo na Zboru članov mora biti v pisni obliki posredovan Upravnemu odboru najmanj 8 dni pred sejo tega organa, na kateri se pripravlja gradivo za sejo Zbora članov.

Posameznik lahko poda predlog za razpravo o določeni temi tudi neposredno na Zboru članov, vendar se tak predlog obravnava le, če Zbor članov razpolaga z dovolj informacijami za obravnavo predlagane teme.

29. člen  

O delu Zbora članov se piše zapisnik, ki ga podpišejo: predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in oba overovatelja.

30. člen  

Zbor članov, na katerem se volijo organi Društva, mora zasedati najmanj 14 dni pred potekom mandata prejšnjim organom.

Novo izvoljeni organi prevzamejo svoj mandat (funkcijo) naslednji dan po poteku mandata prejšnjim organom (funkcionarjem).

V času med izvolitvijo in nastopom mandata, se morajo urediti tekoče zadeve ter izvršiti pisna predaja poslov, inventarja oziroma premoženja Društva ter arhiva.

Pisno primopredajo morajo opraviti: predsednik, poslovni sekretar in računovodja, kadar pride do zamenjave le-teh.


B) UPRAVNI ODBOR

31. člen  

Upravni odbor Društva je izvršilni organ Zbora članov in upravni organ Društva, ki vodi delo Društva med dvema zasedanjema Zbora članov v skladu s tem Statutom in poslovnikom, po usmeritvah in sklepih Zbora članov ter po programu dela za tekoče leto.

Upravni odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa štirikrat letno.
Zaradi racionalnosti dela lahko Upravni odbor odloča tudi s korenspondenčno (dopisno ali telefonično) sejo, vendar je potrebno odločitev na naslednji seji potrditi.
Upravni odbor je za svoje delo odgovoren Zboru članov.

Sestavlja ga 7 (sedem) članov, od katerih jih Zbor članov izvoli 5 (pet) za 4 (štiri) leta, predsednik in podpredsednik Društva sta člana Upravnega odbora po svoji funkciji.

V primeru, da članu Upravnega odbora preneha mandat zaradi višje sile (bolezen, smrt in podobno), ali pa če se članstvu v Upravnem odboru odpove, se na naslednjem Zboru članov izvoli nadomestne člane.

Mandat naknadno izvoljenih članov Upravnega odbora traja do izteka rednega mandata članov Upravnega odbora.

32. člen  

Upravni odbor se konstituira v 10 dneh, od dneva izvolitve. Konstitutivno sejo skliče dotedanji predsednik Društva.

Na tej seji se imenuje člane stalnih komisij.

33. člen  

Naloge Upravnega odbora so:
 

• izvaja sklepe Zbora članov,
• v skladu s smernicami Zbora članov sprejema letni delovni in finančni načrt pred začetkom planskega obdobja in ga posreduje Zboru članov v naknadno soglasje s stališči, mnenji in predlogi, v času obravnave in sprejemanja letnega poročila za preteklo (koledarsko) obdobje,  
• oblikuje letno poročilo o delu in poslovanju Društva za preteklo koledarsko leto za obravnavo in sprejem na Zboru članov,
• predlaga višino članarine
• pripravlja predloge Statuta in drugih aktov, ki jih dokončno sprejema Zbor članov,
• sprejema poslovnik in druge akte, ki so potrebni za delovanje Društva,

• imenuje člane stalnih in občasnih komisij Društva in strokovnjaka v Nadzorni odbor,
• predlaga kandidate za člana Upravnega odbora in člane komisij pri Zvezi ter drugih organizacijah, s katerimi Društvo sodeluje,

• organizira in nadzira finančno in materialno poslovanje Društva,

• določa pogoje za imenovanje, imenuje in razrešuje poslovnega sekretarja in računovodjo Društva,

• sklepa pogodbo o vodenju računovodskih opravil,
• odloča o ugovorih iz delovnega razmerja delavcev Društva,
• odloča o plačah zaposlenih, o nagradah, nadomestilih in povračilih stroškov funkcionarjev Društva in članov organov in komisij,
• upravlja s premoženjem Društva,
• odloča o nakupu ali prodaji premičnega premoženja,
• uresničuje druge naloge, ki  izhajajo iz aktov Društva ter naloge, ki mu jih naloži Zbor članov.

34. člen  

Upravni odbor obravnava zadeve, za katere je pristojen in sprejema sklepe na sejah.

O zadevah, ki ne zahtevajo medsebojnega posvetovanja, lahko Upravni odbor odloči na korespondenčni (telefonski) seji. Tako sprejet sklep je treba potrditi na prvi naslednji redni seji Upravnega odbora.

35. člen  

Seje Upravnega odbora sklicuje in vodi predsednik Društva, ob njegovi odsotnosti ali zadržanosti, pa podpredsednik.

Vabilo s predlaganim dnevnim redom in gradivi za sejo morajo člani Upravnega odbora prejeti najmanj 5 (pet) dni pred zasedanjem.

Na seje Upravnega odbora se vabi tudi predsednika Nadzornega odbora.

36. člen  

Upravni odbor je sklepčen, če je na seji navzočih najmanj polovica njegovih članov.

Sklep je veljavno sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov Upravnega odbora.

 

3. NADZORNI ODBOR DRUŠTVA

37. člen  

Nadzorni odbor Društva spremlja delo vseh organov Društva ter opravlja nadzor nad:
 

• zakonitostjo, namembnostjo ter gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje svoje dejavnosti;
• izvajanjem posebnih socialnih programov, ki jih Društvo izvaja in ki jih določi v letnem programu dela;
• uporabo sredstev namenjenih za investicije;
• izvajanjem in spoštovanjem določil Statuta in zakonov ter drugih splošnih aktov Društva in sklepov organov Društva.

Pri svojem delu lahko Nadzorni odbor vključi tudi zunanje strokovne delavce.

38. člen  

V Nadzornem odboru so 3 (trije) člani, ki jih izvoli skupščina za 4 (štiri) leta. Za nadomestitev člana Nadzornega odbora med trajanjem mandata se smiselno uporablja določila 31. člena tega Statuta.

Član Nadzornega odbora ne more biti obenem tudi član Upravnega odbora ali  Častnega razsodišča.

39. člen  

Člani Nadzornega odbora morajo prejeti vabilo na sejo s predlaganim dnevnim redom in morebitnim drugim gradivom najmanj 5 (pet) dni pred sejo.


40. člen  

Nadzorni odbor veljavno sklepa, če sta na seji navzoča najmanj dva člana odbora. Sklep je sprejet, če sta zanj glasovala najmanj dva člana odbora.
Nadzorni odbor je za svoje delo odgovoren Zboru članov.

Nadzorni odbor najmanj enkrat letno (ob zaključku poslovnega leta) opravi notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem Društva ter poročilo o pregledu posreduje Zboru članov pred sprejemanjem letnega poročila Društva. Pri tem se ravna po tem Statutu, pravilniku o finančno materialnem poslovanju Društva ter po zakonu in računovodskem standardu za Društva.

Nadzorni odbor se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno, ko pripravi poročilo za Zbor članov o svojem delu in nadzoru.


D) ČASTNO RAZSODIŠČE

41. člen   

Častno razsodišče ima 3 (3) člane, ki jih izvoli Zbor članov za 4 (štiri) leta.

42. člen  

Častno razsodišče vodi postopke o kršitvah odgovornosti članov in organov Društva in redno zaposlenih v Društvu. Odloča v senatu treh razsodnikov, ki jih za vsak primer posebej določi predsednik razsodišča.

Častno razsodišče vodi postopek in izreka disciplinske ukrepe v skladu s pravilnikom o kršitvah odgovornosti, ki ga sprejme Upravni odbor.


43. člen  

Kršitve odgovornosti, ki jih obravnava častno razsodišče so zlasti:
 

• kršitev določil Statuta in drugih aktov Društva,

• nevestno izvrševanje sprejetih zadolžitev,
• neizvrševanje sklepov organov Društva,
• vedenje, ki škoduje ugledu Društva,
• dejanje, ki je povzročilo materialno škodo Društvu,
• prekoračitev pooblastil.

44. člen  

Ukrepi, ki jih po izvedenem postopku v skladu s pravilnikom o kršitvi odgovornosti ter načelih kazenskega postopka izreče častno razsodišče, so:
 

• opomin,
• javni opomin,

• izključitev iz članstva v Društvu,

• prepoved opravljanja funkcij oziroma nalog.

Zoper izrečeni ukrep častnega razsodišča ima prizadeti pravico pritožbe na zbor članov v roku 15 dni po prejemu pismenega sklepa. O pritožbi dokončno odloči zbor članov.

Podrobnejše določbe o sklicu in delu častnega razsodišča vsebuje poslovnik o delu organov Društva, ki ga sprejme zbor članov.

45. člen  

Društvo vodi evidenco postopkov Častnega razsodišča in arhiv disciplinskih zadev.

VII. PREDSEDNIK DRUŠTVA

46. člen  

Predsednika Društva izvoli Zbor članov za 4 (štiri) leta in je lahko ponovno izvoljen.

Predsednik Društva je po položaju tudi predsednik Upravnega odbora

Predsednik zastopa Društvo pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v Državi in tujini.

Novoizvoljeni predsednik, ki ni bil predsednik tudi v prejšnji mandatni dobi, poskrbi, da se v 30. dneh po izvolitvi, pri pristojni organizaciji za javnopravne evidence in storitve registrira njegovo ime kot zastopnika Društva.


47. člen  

Predsednik Društva ima naslednje pravice in dolžnosti:
 

• sklicuje seje Zbora članov,
• sklicuje seje Upravnega odbora in jih vodi,
• sklicuje sejo komisij, če jih ne skličejo predsedniki komisij,
• zastopa Društvo,
• zagotavlja javnost dela,

• podpisuje finančne in druge listine Društva,

• skrbi za izvajanje sklepov organov Društva,
• skrbi za zakonitost dela Društva,

• zastopa predlog za uvedbo postopka pred  Častnim razsodiščem,

• opravlja še druge naloge, ki mu jih nalagajo akti Društva in Zveze, državni zakoni in predpisi ter naloge, ki po naravi spadajo v njegovo področje dela.

48. člen   

Predsednika Društva nadomešča v njegovi odsotnosti ali zadržanosti podpredsednik.
O odsotnosti ali zadržanosti predsednika Društva, obvesti podpredsednika predsednik sam ali pa poslovni sekretar Društva.


VIII. POSLOVNI SEKRETAR DRUŠTVA

49. člen  

Društvo ima poslovnega sekretarja, ki ga imenuje Upravni odbor.

Za poslovnega sekretarja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje za poslovnega sekretarja po sistemizaciji delovnih mest strokovne službe. Poslovni sekretar sklene delovno razmerje v smislu veljavnih določil zakona o delovnih razmerjih za nedoločen čas s pogodbo o zaposlitvi, ki jo za Društvo podpiše predsednik Društva.
Poslovni sekretar Društva dela po odločitvah Zbora članov, Upravnega odbora in po navodilih predsednika Društva. Delovna in disciplinska odgovornost poslovnega sekretarja se obravnava v skladu s predpisi s področja delovnega prava in aktom o zaposlitvi

Poslovni sekretar Društva organizira in vodi strokovno delo Društva ter pomaga predsedniku pri opravljanju njegovih nalog.

Sistematizacijo del in nalog poslovnega sekretarja predpiše in sprejme Upravni odbor Društva.

Poslovni sekretar Društva je pooblaščeni operativni izvajalec predvsem naslednjih delovnih nalog:
 

• organizira in vodi delo strokovne službe v smislu in vsebini opisa del in opravil svojega delovnega mesta;
• pripravlja oziroma organizira pripravo gradiv za seje organov Društva;
• je odgovoren za pravočasno izvajanje sklepov Zbora članov in Upravnega odbora;
• predlaga predsedniku Društva, da zadrži izvršitev sklepov organov Društva, za katere meni, da so v nasprotju s predpisi oziroma akti Društva;
• usklajuje in koordinira delo delovnih teles Društva;
• koordinira delo organov Društva;
• je odgovoren za zapisnike sej organov Društva;
• predlaga sistemizacijo delovnih mest strokovne službe;
• opravlja druge naloge, za katere tako določajo akti Društva ali po nalogu predsednika Društva.

Poslovni sekretar je za svoje delo odgovoren predsedniku Društva in Upravnemu odboru Društva.

Poslovni sekretar po pooblastilu predsednika zastopa Društvo proti tretji osebi.

Za izvedbo določenih strokovno zahtevnejših in obsežnejših nalog poslovnega sekretarja lahko Društvo po odločitvi in nalogu predsednika vključuje tudi zunanje strokovnjake.


IX. STALNE KOMISIJE DRUŠTVA

50. člen  

Za opravljanje nekaterih trajnih nalog Društva Upravni odbor imenuje naslednje stalne komisije Društva:

1. Komisijo za socialno in zdravstveno varstvo.
2. Komisijo za šport in šah.
3. Komisijo za društveno dejavnost.


Upravni odbor ob imenovanju določi njihovo sestavo, pristojnosti, odgovornosti, način sprejemanja odločitev, medsebojna razmerja, mandatno dobo ter način izvolitve oziroma imenovanja in razrešitev članov.

Predsednike in člane komisij imenuje Upravni odbor.

51. člen  

Komisije si svoje delo lahko porazdelijo v sekcijah, ki jih same določijo glede na vrsto in obseg dela.

Komisija sestavi podrobnejši program dela in ga po možnosti tudi finančno ovrednoti.
Ob koncu leta, na zahtevo Upravnega odbora pa tudi med letom, komisija v pisni obliki poroča Upravnemu odboru o vsebini in rezultatih svojega dela v preteklem obdobju.


X. OBČASNE KOMISIJE IN DRUGA DELOVNA TELESA

52. člen  

Za izvajanje določenih občasnih nalog, kot so: kadrovska vprašanja, inventurni popis in podobno, imenuje Upravni odbor občasne komisije.

Ob imenovanju komisije določi Upravni odbor sestav komisije in naloge, za katere komisijo ustanavlja.

XI. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE

53. člen

Društvo izkazuje podatke in vodi listine o svojem finančno materialnem poslovanju v skladu s predpisanimi računovodskimi standard, ki so  predpisani za Društva.

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu z letnim finančnim in delovnim načrtom, ki ju sprejme Upravni odbor.

54. člen

Finančno in materialno poslovanje NOrg vodi strokovno usposobljen delavec Društva – računovodja ali organizacija, registrirana za opravljanje teh poslov.

Finančno in materialno poslovanje poteka v skladu z veljavno zakonodajo in računovodskim standardom ter pravilnikom, ki ga sprejme Upravni odbor.

V tem pravilniku Društva določi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančnem in materialnem poslovanju Društva.

Osebni prejemki za delovanje posameznikov v Društvu se opredelijo v  pravilniku o sistemizaciji delovnih nalog v Društvu, skladno z zakoni.

55. člen

Če Društvo pri upravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, mora presežek porabiti izključno za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo Društvo ustanovljeno.

Poslovne knjige in letno poročilo morajo omogočati ocenjevanje, ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za namene iz prejšnjega odstavka.

56. člen

Finančne in materialne listine podpisuje v skladu s pooblastili tega statuta predsednik ali dve pooblaščeni osebi, ki jih imenuje Upravni odbor.

57. člen

Oseba, imenovana za računovodjo, mora izpolnjevati pogoje, ki jih določi Upravni odbor, ti pa morajo zagotavljati strokovno vodenje poslovanja.

Z računovodjo se sklene delovno pogodbo v skladu z delovnim pravom.

58. člen

Viri prihodkov Društva so:
-      članarina,
-      dohodek iz dejavnosti Društva in iz naslova materialnih pravic,
-      darila in volila,
-      proračunska in druga javna sredstva,
-      prispevki donatorjev in sponzorjev,
-      Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: Fundacija),
-      drugi viri.

59. člen

Finančno poslovanje Društva poteka preko transakcijskega računa pri pooblaščeni banki.

Društvo mora začasne presežne prilive sredstev, ki jih še ne more uporabiti za uresničevanje programa, nalagati na banke, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za poslovanje.


XII. LASTNINA DRUŠTVA

60. člen

Društvo ima lahko premično in nepremično lastnino.

Vsa lastnina Društva mora biti vknjižena v ustrezno evidenco.
Vpisi v inventarno knjigo se vsako leto primerjajo z ugotovitvami inventurne komisije, morebitne razlike pa za tem uskladi Upravni odbor s sklepom.

Premično lastnino se kupi ali odtuji na podlagi sklepa Upravnega odbora, nepremično lastnino pa na podlagi sklepa Zbora članov.

Lastnina Društva, ki je bila pridobljena iz sredstev FIHO ali drugih javnih sredstev, se lahko odtuji le s soglasjem FIHA.

61. člen

Z vso lastnino Društva se mora gospodariti s skrbnostjo dobrega gospodarja.


XIII. PRENEHANJE DRUŠTVA

62. člen

Društvo lahko preneha:
- po volji članov,
- po zakonu,
- z zmanjšanjem števila članov pod 3.


63. člen

Po volji članov Društvo preneha, če Zbor članov sprejme sklep, da Društvo preneha delovati, da se pripoji drugemu društvu ali da se spoji z drugo sorodno nevladno organizacijo.

V primeru prenehanja, po poravnavi vseh obveznosti, Društvo svoje premoženje prenese na drugo nevladno organizacijo z enakim ali podobnim namenom ali nepridobitno pravno osebo javnega prava. Sklep o prenehanju Društva mora vsebovati ime po dejavnosti druge neprofitne organizacije.

Delež lastnine, ki jo je Društvo v času statusa invalidske organizacije pridobilo od  Fundacije, preidejo v last Fundacije.

Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

O sklepu Zbora članov Društva mora predsednik Društva v 30 (tridesetih) dneh obvestiti pristojni organ.

Sklepu mora priložiti poročilo o razpolaganju s sredstvi Društva, iz katerega je razviden obseg sredstev, način poravnave obveznosti Društva, višina javnih sredstev ter njihova vrnitev proračunu. ter prenos premoženja na drugo Društvo ali lokalno skupnost.


XIV. NAČIN SPREJEMANJA SPREMEMB ALI DOPOLNITEV STATUTA

64. člen

Postopek sprememb ali dopolnitev statuta oz. sprejem novega statuta se začne na podlagi sklepa Upravnega odbora, ki v sklepu opredeli obseg sprememb ali dopolnitev in vprašanja, katera je treba proučiti.

Osnutek sprememb ali dopolnitev obravnava Komisija za statutarno pravna vprašanja Društva, ki pripravi osnutek za obravnavo in sprejem na seji Upravnega odbora.

Upravni odbor pripravi dokončni osnutek sprememb ali dopolnitev statuta in ga posreduje članom v  15 dnevno javno obravnavo.

Po končani javni obravnavi Upravni odbor določi predlog sprememb ali dopolnitev statuta oz. novega statuta in ga predloži Zboru članov v obravnavo in sprejem.

XV. KONČNE DOLOČBE

65. člen

Ta Statut prične veljati, z dnem sprejema na Zboru članov Društva CIVS Ljubljana.

Organi Društva, ki so bili izvoljeni pred sprejemom tega Statuta, delujejo v nespremenjeni obliki do konca mandata, za katerega so bili izvoljeni.

Z dnem uveljavitve tega Statuta preneha veljati Statut, ki je bil sprejet na Zboru članov Društva dne 16. 1. 2017 in potrjen na Upravni enoti  Ljubljana,  dne 27. 1. 2017.


                                                        Datum: 19. 03. 2020                                                         


  Predsednica:
Angela A. Zadnikar