POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2007
SPLOŠNI DEL
Društvo civilnih invalidov vojn Slovenije Ljubljana (Društvo) je invalidska organizacija, ki ima status priznan z odločbo Ministrstva za delo družino in socialne zadeve št. 116-02-005/03-006, z dne 16. 10. 2003. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1971 z namenom, da ugotavlja, zagovarja in zadovoljuje posebne interese civilnih invalidov vojn.
Na prostovoljni osnovi je združevalo 411 članov: 346 civilnih invalidov vojn (CIV), drugih vojnih invalidov(VI) in invalidov žrtev vojnega nasilja (redni člani); 38 družinskih članov po umrlih CIV (izredni člani) in 27 podpornih članov.
Društvo sta vodila predsednik Zdravko Zore in podpredsednica Angela Zadnikar. Delovno skupnost sta sestavljala redno zaposlen tajnik Marko Brežan. Strokovno vodenje posebnih socialnih programov je opravljala pogodbeno sodelavka mag. Marinka Kapelj.
Računovodstvo je opravljalo podjetje DATA-MS d. o. o., ki ga zastopa Silva Mohar.
Člani so uresničevali svoje interese, pravice in dolžnosti v naslednjih organih društva: zbor članov – najvišji organ , ki ga sestavljajo vsi redni člani; upravni odbor, ki ga sestavlja 11 članov; nadzorni odbor – predsednik Janez Jereb; častno razsodišče – predsednik Franc Nučič; Upravni odbor je imenoval tudi pet stalnih komisij: komisijo za finančna in gospodarska vprašanja, komisijo za socialno in zdravstveno varstvo, komisijo za rekreacijo in šport, komisijo za statutarno-pravna vprašanja in komisijo za društveno dejavnost.
Notranji nadzor nad poslovanjem društva opravlja nadzorni odbor v sestavi: Janez Jereb – predsednik, Ivica Blagaič in Alojz Zaletelj. Nadzorni odbor se je sestal petkrat in o svojih ugotovitvah poročal zboru članov.
Društvo ni izvajalo nobene gospodarske dejavnosti. Posebni socialni programi in dejavnost društva so se financirali iz sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), občinskih proračunov, prispevkov drugih društev, članarine in prispevkov članov.
POSEBNI DEL POROČILA
Društvo je izvajalo 7 posebnih socialnih programov:
REŠEVANJE PSIHO-SOCIALNIH PROBLEMOV NA DOMU
Ta program koordinira komisija za socialno-zdravstvena vprašanja, ki jo vodi predsednik g. Miklavž Zajc. Tri četrtine članov je starejših od 60 let, od teh je 172 starejših od 70 let, zaradi česar je bilo največ časa posvečenega naslednjim programom:
a) Obiski članov na domu in izdelava socialno-zdravstvene slike članstva
V letu 2007 smo nadaljevali s sociološkimi raziskavami, ki so dale naslednje rezultate:
- dopolnili smo sliko socialno-zdravstvenega stanja članov, ki je osnova za izdelavo
neposrednih ciljev ostalih programov;
- vplivali smo na ureditev reševanja perečih vprašanj socialno in zdravstveno ogroženih članov;
- dobili smo pomembne podatke, ki jih bomo uporabili za nadaljnji strokovni pristop za
uveljavitev sprememb invalidskega varstva Slovenije.
Obiskali smo 127 članov, predvsem težje invalide, ki so gibalno ovirani in bolni. Z obiski smo želili preprečiti socialno izolacijo teh članov, prispevati k pravilni obravnavi v domačem okolju in ustanovah in prispevati k boljši kakovosti njihovega življenja. Posebno skrb smo posvetili članom, ki so izgubili zakonca, kar poleg čustvene prizadetosti, močno poslabša tudi socialni status. Redno sodelujemo s Centri za socialno delo, zdravstvenimi zavodi in socialnimi službami v podjetjih. Na pritožbo članov smo v teh ustanovah posredovali 26 krat in poskušali zgladiti nesporazume. Pogosto je bilo potrebno samo vzpostaviti porušeno medsebojno zaupanje. Člane smo tudi informirali o storitvah, ki jih ti javni zavodi nudijo.
b) Prva osebna pomoč
Članom smo po telefonu in v društvu dosegljivi ob ponedeljkih, torkih in sredah od 8. do 14. ure. Po številu obiskov v društvu na mesec (preko 30 članov) in glede na telefonske klice (več kot 40) vidimo, da člani pogosto potrebujejo nekoga, ki bi znal samo prisluhniti njihovim težavam in jih razumeti. Velikokrat se namreč zgodi, da postanejo depresivni ali so vznemirjeni zaradi odziva okolice. Odpirajo se spomini na vojne grozote, zato velikokrat potrebujejo topel človeški pogovor. Pri najtežjih primerih člani komisije za socialno-zdravstvena vprašanja člane tudi obiščejo, se z njimi pogovorijo in jim svetujejo. Pozornost namenjamo tudi svetovanju ožjim družinskim članom invalidov (okoli 40). Obravnavali smo predvsem težave, ki med zakonci nastajajo zaradi staranja.
c) Pomoč družinskim članom
Pomoč smo nudili 7 vdovam, ki so po umrlih civilnih invalidih uveljavljale svoje pravice po Zakonu o vojnih invalidih in Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
č) Prevozi in spremstvo invalidov
Program so uporabljali slepi in gibalno ovirani, ki nimajo pomoči svojcev. Prevoze smo opravili z društvenim kombijem, in sicer za
· udeležbo na družabnih srečanjih (42-krat),
· skupine za samopomoč in dnevni center (51-krat),
· udeležbo na preventivnih zdravstvenih programih (90-krat).
PODPORA CIV IN NJIHOVIM DRUŽINAM PRI POVEČANJU SOCIALNE VARNOSTI
Uveljavljanje pravic za naše člane pomeni socialno in zdravstveno varnost, ki je dosežena z vojnimi zakoni. Pri tem smo se srečevali s slabo organizirano in nezadostno usposobljeno državno upravo, ki ne more kvalitetno slediti vsem zakonskim spremembam in pogosto zamuja z izdajo ustreznih odločb, te pa so velikokrat pomanjkljive in ne upoštevajo vseh zakonskih predpisov.
Tajnik društva je s pomočjo Pravno-informacijskega centra (pogodbo je podpisala ZDCIVS) pomagal članom pri uveljavljanju pravic po zakonih, predpisih in uredbah. Člane smo sproti obveščali o novih pravicah in pogojih za uveljavljanje le-teh (5 obvestil z navodili za uveljavljanje posameznih pravic). V društvu damo oceno vsake izdane odločbe članom in po potrebi vložimo pritožbe ali tožbe. Tako smo dali oceno za 16 odločb.
S programom omogočamo, da so člani izenačeni v možnostih za pridobitev pravic.
Statistični pregled uveljavljanja pravic vojnih invalidov po zakonu:
- pritožbe na II. stopnjo zaradi odvzema ali zmanjševanja pravic 5
- vloge za priznanje statusa CIV 3
- povečanje odstotka invalidnosti 2
Status društva posebnega javnega interesa izkazujemo s tem, da naše Društvo pokličejo tudi občani mesta Ljubljane, ki niso člani Društva, potrebujejo pa informacije ali pomoč pri uveljavljanju invalidskih pravic, tako po vojnih zakonih kot po zakonih ZPIZ-a in socialnega zavarovanja. Po telefonu smo posredovali informacije 56 invalidom nečlanom, v društvu pa še 17.
OSEBNA POMOČ CIV V INSTITUCIONALNEM (ZAVODSKEM) VARSTVU
S programom smo redno spremljali CIV, ki so v domovih za ostarele (11), ali hospitalizirani v bolnišnicah (21). Vsakega so prostovoljci društva obiskali in po potrebi reševali odprta vprašanja. S pogovorom s pristojnimi službami, predvsem s socialnimi delavci, smo blažili napetosti, ki nastajajo med člani in osebjem ustanov. Tako smo dvignili kvaliteto njihovega življenja.
Za 4 člane smo omogočili prevoz na martinovanje in novoletno srečanje.
PREVENTIVNI PROGRAM ZA POMOČ ZDRAVSTVENO OGROŽENIM CIV
Program smo izvajali v naslednjih sklopih:
a) Članom smo pomagali, jih seznanjali in animirali pri uveljavljanju pravice do klimatsko- zdraviliškega zdravljenja po Zakonu o vojnih invalidih;
b) V okviru programa Zveze društev invalidov vojn Slovenije je bilo članom zagotovljeno več namenskih kapacitet za obnovitveno rehabilitacijo, in sicer: štiri počitniške hišice v Čateških toplicah, ena v Moravskih toplicah, dve hiški v Atomskih toplicah, tri sobe v Hotelu Fiesa ob morju, garsonjera in bungalov na morju in počitniški dom pri Mejašu na Korenskem sedlu s 6 apartmaji. Kapacitete so prilagojene za bivanje tudi najtežjim invalidom. Najem kapacitet se regresira in so tako dostopne tudi socialno najbolj ogroženim članom. Društvo člane redno obvešča o prostih mestih in jih vzpodbuja, da izkoristijo ponudbo. Naravna zdravilišča je koristilo 38 članov, 9 na morju in 8 v počitniškem domu.
č) Od srede junija do srede septembra smo dvakrat na teden organizirali vodene prevoze do slovenske obale za 14 invalidov in 8 spremljevalcev, ki so sami ali gibalno ovirani in si kopanja v morju ne organizirajo v družinah.
d) Tedensko (23-krat po 7 oseb) smo organizirali prevoze v klimatsko kopališče Snovik, kjer se člani udeležijo vodene vodne telovadbe. Programa se je udeležilo 25 invalidov in 15 spremljevalcev.
SKUPINE ZA SAMOPOMOČ STAREJŠIH IN DNEVNI CENTER
a) Dnevni center civilnih invalidov vojn
V program je bilo vključenih 60 članov, kadar gre za druženja, ki se nadaljujejo z glasbo in plesom, in okoli 35 članov, ki se udeležujejo posameznih delavnic in predavanj.
Večje število uporabnikov je prihajalo predvsem na: kreativne delavnice (skupine od 10 do 12 članov), ki potekajo občasno: kuhanje, ročne spretnosti, obdelava materialov itd. Tu gre predvsem za ženske članice, ki svoje izdelke tudi razstavljajo. Za moško populacijo so bile aktualne predvsem družabne igre, kot sta šah in kartanje, v toplejšem vremenu pa balinanje in kegljanje na vrtnem kegljišču.
Člani so radi obiskali tudi 4 predavanja iz zdravstvene preventive (od 20 do 30 članov).
b) Skupine za samopomoč
V letu 2007 so delovale štiri skupine za samopomoč mešanega tipa. Vključenih je bilo 43 članov. Program je bil namenjen zdravemu načinu življenja, dvigu kakovosti življenja ter preprečevanju socialne izoliranosti in osamljenosti.
Skupine so se sestajale dvakrat mesečno v prostorih na Malenškovi 1, glede na interes članov pa smo srečanje organizirali tudi v naravi. Sestanek skupin je potekal v dveh delih. Začela so se z vodenim razgovorom na izbrano temo in se nadaljevala z družabnim delom ali druženjem v naravi. Vključenost posameznega uporabnika v program je bila povprečno 11 ur na mesec. Sestanke smo dopolnjevali s predavanji in razgovori. Z društvenim kombijem smo zagotovili prevoz članicam in članom, ki so težje gibljivi ali nimajo lastnega prevoza in jim tako omogočili
vključenost v program. Pri zagotavljanju prevoza smo sodelovali z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Ljubljana.
OMOGOČANJE DRUŽENJA CIV IN NJIHOVO VKLJUČEVANJE V KULTURNO ŽIVLJENJE NA LOKALNI RAVNI
Program medsebojnega povezovanja in druženja je koordinirala komisija za društvena vprašanja, ki jo vodi ga. Angela Zadnikar. V okviru tega programa smo skrbeli, da invalidnost članov ni bila ovira za sodelovanje, zato smo zagotovili čimbolj aktivno sodelovanje članov. S takimi oblikami vodenih družabnih srečanj smo dvigali moralo članov, poskrbeli za njihovo razvedrilo in omogočili, da se člani med seboj spoznajo. Na ta način pa smo tudi spodbujali samopomoč med invalidi in pomoč podpornih članov. Člani so se na izletih seznanili s kulturno dediščino Slovenije in si tako bogatili znanje.
Stroške srečanja so člani plačali sami. Društvo je plačalo samo stroške vodenja in strokovnih predavanj.
Organizirali smo:
· družabna srečanja: dan žena (37 članic), srečanje po skupščini (126 članov in 21 spr.), dan naše mladosti na Žagarskem vrhu (28 članov in 10 spr.), ribiški piknik (33 članov in 19 spr.), martinovanje – Goričko (56 članov in 24 spr.), martinovanje – Mala vas (38 članov in 16 spr.) in silvestrovanje – Jamarski dom (66 članov in 29 spr,);
· celodnevne izlete z ogledi kulturnih znamenitosti: Ilirska Bistrica - pustovanje (52 članov in 30 spr.), Rezija in Benečija (53 članov in 28 spr.), Slovenski Kras(19 članov in 8 spr.), Goli otok-Rab (61 članov in 31 spr.), .
Poskrbeli smo, da smo srečanja prilagodili gibalno oviranim članom. Za spremstvo in prevoz so poskrbeli prostovoljci društva.
Vsaj enega srečanja se je udeležilo 153 članov.
ORGANIZIRANJE ŠPORTNE AKTIVNOSTI V FUNKCIJI SOCIALNE VKLJUČENOSTI
Društvo je v svojih programih omogočalo predvsem rekreativno vadbo, prilagojeno stopnji invalidnosti in starosti posameznega člana.
Izvajali smo:
· organizirano rekreativno tedensko vadbo v kegljanju (7 članov), streljanju (6 članov), balinanju (8 članov) in vrtnem kegljanju (12 članov). Program se je izvajal samo za člane iz Ljubljane in primestnih občin;
· mesečne planinske pohode v slovensko sredogorje (34 članov – posameznih pohodov se je udeležilo povprečno 14 invalidov).
Članom društva (samo invalidi) smo omogočili sodelovanje v naslednjih tekmovanjih oziroma športnih srečanjih:
- v rekreativni invalidski ligi mesta Ljubljane v balinanju (6 članov), kegljanju (5 članov) in streljanju (4 člani);
- športnih srečanjih CIV v balinanju (8 članov), kegljanju (5 članov), streljanju (5 članov), šahu (4 člani), vrtnem kegljanju (6 članov), pikadu (6 članov) in hitri hoji na 5 km (11 članov);
- državnih prvenstvih v kegljanju (1 član), balinanju (2 člana) in streljanju (3 člani).
Društvo je v okviru programa Zveze društev CIV Slovenije organiziralo športno srečanje v balinanju.
Društvo je pod pokroviteljstvom Ministrstva za obrambo RS uspešno organiziralo športno srečanje vojnih invalidov Slovenije, kjer sta se v petih športnih panogah pomerili ekipi zvez CIV in vojaških invalidov. Sodelovalo je 75 invalidov.
PROGRAM INFORMIRANJA ČLANOV IN NEČLANOV:
Člane smo s pisnim (6-krat) in ustnim sporočanjem obveščali o:
- predpisih in podzakonskih aktih, ki urejajo varstvo CIV;
- postopkih za uveljavitev določene pravice;
- predlogih za spremembo že obstoječega invalidskega varstva;
- novih ortopedskih in drugih pripomočkih, ki lajšajo njihove tegobe;
- društvenih akcijah in ciljih delovanja.
Javnost smo informirali o:
· neustreznih zakonskih rešitvah, ki prizadenejo osnovni status CIV,
· nerešenih problemih CIV.
Aktivno smo sodelovali pri oblikovanju časopisa ¨Naše vezi¨, ki ga izdajata ZDCIVS in ZDVIS.
Preko spletne strani društva (www.dcivs-drustvo.si) so informacije društva dostopne tako članom kot tudi najširši javnosti.
IZDAJA ZBORNIKA: POZABLJENI GLASOVI VOJN – TUDI MI ŽIVIMO
V okviru praznovanja 35-letnice društva smo izdali zbornik »Pozabljeni glasovi vojn – tudi mi živimo«. V njem smo zbrali pričevanja članov o življenju in delu civilnih žrtev vojn po končanih vojnah, predstavili smo društveno organiziranost v besedi in sliki skozi 35 let in prizadevanje civilnih invalidov vojn za uveljavitev invalidskih pravic. Predstavili smo tudi končne rezultate vzorčne raziskave o posledicah in stanju poškodovancev z vojaškim materialom in vojnih dogodkih po drugi svetovni vojni na slovenskem ozemlju.
Zbornik je bil med člani Društva, predstavniki občin in društev dobro sprejet.
Poslovno poročilo, finančno poročilo in zaključni račun je sprejel najvišji organ društva – zbor članov na 22. redni seji, ki je bila 29. 3. 2008.
Predsednik:
Zdravko Zore
Ljubljana, 29. 3. 2008
