Društvo civilnih invalidov vojn Slovenije

D E L O V N I P R O G R A M

Z A L E T O 2 0 0 8

STATUS DRUŠTVA

Društvo civilnih invalidov vojn Slovenije (v nadaljevanju: Društvo) je prostovoljna invalidska organizacija. V društvo je včlanjenih 334 civilnih invalidov vojn (CIV), oziroma invalidov žrtev vojnega nasilja, 8 mirnodobnih vojnih invalidov, 40 izrednih članov - družinskih članov po umrlih civilnih invalidih vojn in 28 podpornih članov.

Društvo ima sedež na Malenškovi 1 v Ljubljani in združuje člane predvsem v občinah osrednje Slovenije: Bloke, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Hrastnik, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Kočevje, Komenda, Kostel, Litija, Ljubljana, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Trbovlje, Velike Lašče, Vodice, Vrhnika in Zagorje ob Savi.

Zaradi položaja, možnosti in informiranosti društva v smislu določil Zakona o invalidskih organizacijah bo društvo nudilo pomoč tudi drugim civilnim invalidom vojn in vojnim invalidom v Sloveniji.

Društvo je ustanovni član Zveze društev invalidov vojn Slovenije, ki ima podeljen status posebnega javnega interesa z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 17011/00001/02, z dne 24. 4. 2002.

Društvo ima priznan status invalidske organizacije z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 116-02-005/03-006, z dne 16. 10. 2003.

Člani bodo uresničevali svoje interese, pravice in dolžnosti v organih društva, ki jih sestavljajo: skupščina, upravni odbor, nadzorni odbor, častno razsodišče in preko stalnih komisij upravnega odbora za: socialno-zdravstvena vprašanja, statutarno- pravna vprašanja, gospodarsko-finančna vprašanja, rekreacijo in šport in društveno dejavnost.

Društvo bodo zastopali predsednik, podpredsednica in tajnik društva. Delovanje društva bo nadziral nadzorni odbor, ki je odgovoren skupščini.

Naše delovanje bo izhajalo:

- iz invalida - posameznika, vrednotenja njegove osebnosti in socialne vloge; invalid ni deljiv po resorjih in strokah, v proces "obravnave in pomoči" vstopa kot enakovreden partner in kot celovita osebnost;

- iz dejstva, da je politika invalidskega varstva enakovreden in nepogrešljiv element splošne politike in ima številne stične točke z drugimi področji;

- iz dejstva, da smo bili izenačeni z vojaškimi invalidi šele leta 1993 in da civilnim invalidom vojne še ni bila popravljena krivica, ki izhaja iz nepriznavanja invalidnosti in posledično neizplačevanja po stopnjah invalidnosti pripadajočih invalidnin.

Invalidi in drugi zainteresirani, ki se vključujejo v naše društvo ali se z nami povezujejo, bodo upoštevali deklaracijo in konvencijo o standardnih pravilih OZN, po katerih ima društvo pravico in dolžnost predstavljati svoje člane v vseh zadevah, ki so povezane z življenjem invalidov.

Društvo si bo prizadevalo:

- da bodo pristojni organi in organizacije Republike Slovenije vzpostavili sodoben evropski sistem varstva vojnih invalidov in da bodo imeli skupaj z organi in organizacijami na ravni občin tako ponudbo oz. obravnavo, ki bo temeljila na sodobnih spoznanjih;

- da bi bila tudi civilnim invalidom vojne izplačana vsa vojna odškodnina;

- da bo redno spremljalo in proučevalo zdravstveni in socialni položaj svojih članov tudi tako, da bo opravljalo obiske na domovih najbolj prizadetih članov in vzdrževalo stike z zdravstvenimi, socialnimi in varstvenimi organi in organizacijami, zlasti na lokalni ravni;

- da bo obveščalo svoje člane o vseh pomembnih predpisih in ukrepih ter obsegu pravic, ki jim pripadajo;

- da bo sodelovalo pri načrtovanju in izvajanju programov organov in organizacij s področja zdravstva, socialnega varstva, izobraževanja, zaposlovanja, kulture, športa in rekreacije zaradi vključevanja in uresničevanja programa društva;

- da bo preko svoje Zveze pristojnim organom in organizacijam predlagalo sprejem predpisov s področja zdravstvenega in socialnega varstva vojnih invalidov; sodelovalo bo pri njihovem oblikovanju in jih podrobno obveščalo o splošni in posebni problematiki invalidov vojn;

- da bo dobil član glede na svoj individualni življenjski položaj tako pomoč, ki ga bo usposobila za svoboden razvoj na osebnem in družbenem področju in mu omogočila neodvisno življenje.

Društvo bo zadovoljevalo specifične potrebe invalidov na naslednje načine:

- nudilo bo materialno in pravno pomoč članom in njihovim ožjim družinskim članom;

- po pooblastilu članov bo opravljalo zanje strokovna opravila za pridobitev in uživanje določenih pravic;

- organiziralo bo letovanja, preventivno, klimatsko in topliško zdravljenje svojih članov, socialno ogroženim pa pomagalo pri kritju teh stroškov;

- skrbelo bo za izobraževanje in prilagajanje članstva družbenemu in

tehnološkemu napredku;

- skrbelo bo za rekreacijo in športne aktivnosti članstva, s katerimi se ohranja njihova psihofizična kondicija in preprečuje socialna izključenost;

- organiziralo bo dejavnosti, kjer se bodo člani srečevali med seboj in z invalidi iz drugih organizacij.

Na teh načelih delovanja društva temelji program za leto 2008.

PROGRAMSKA IZHODIŠČA

Programska izhodišča izhajajo iz naslednjih dejstev:

- da so bili CIV zavestno prezrta in pravno nezaščitena kategorija invalidov več desetletij po II. svetovni vojni;

- da se je status civilnih invalidov pričel izboljševati zelo pozno in postopoma;

- da je država šele leta 1993 izenačila pravice vojaških invalidov in CIV, pri tem pa ni odpravila krivic, storjenih CIV s tem, da jim ne priznava invalidskih pravic od nastanka poškodbe dalje.

P R O G R A M

A. STATUSNO - PRAVNA DEJAVNOST

Potekala bo predvsem na naslednjih področjih:

- spremljali bomo zakonodajo, ki se nanaša na varstvo in pravice CIV;

- sprožili bomo postopke za uveljavitev davčnih olajšav invalidom sorazmerno s stopnjo njihove invalidnosti;

- prizadevali si bomo urediti pravičnejše izplačevanje invalidnin glede na odstotek invalidnosti;

- prizadevali si bomo, da država civilnim invalidom vojn prizna odškodnino za obdobje po vojni, ko nam ni priznala statusa in pravic civilnega invalida vojn;

- prizadevali si bomo, da se organiziranost društev civilnih invalidov vojn v smislu določil Zakona o invalidskih organizacijah na republiški ravni preoblikuje v učinkovito pravno in organizacijsko urejeno organizacijo;

- obveščali bomo javnost o položaju in odprtih vprašanjih varstva vojnih invalidov.

B. POSEBNI SOCIALNI PROGRAMI

1 Predstavitev programov in njihov namen

1.1 Posebni socialni program na državni ravni

Skupaj s petimi sorodnimi društvi civilnih invalidov vojn in v koordinaciji Zveze civilnih invalidov vojn Slovenije bo društvo na nacionalni ravni sodelovalo pri naslednjih programih:

· Ohranjevanje zdravja – preventivni program

· Informativna dejavnost – izdajanje internega glasila

· Preprečevanje socialne izključenosti in posebne socialne pomoči invalidom

· Športne in šahovske aktivnosti v funkciji socialne vključenosti na državni in mednarodni ravni

· Usposabljanje za uporabo specifičnih tehničnih pripomočkov

· Usposabljanje za čimbolj neodvisno in aktivno življenje invalidov

· Prebivanje in prilagajanje okolju

· Svetovalna dejavnost

· Kultura – spodbujanje ustvarjalnosti invalidov

· Interesna dejavnost na državni ravni

· Usposabljanje invalidov za delo z invalidi

· Kultura – soustvarjanje praznovanja dneva CIV

Izvajalci programov:

a) Strokovni odgovorni nosilec programov:

ga. Nataša Kogoj, socialna delavka – tajnica Zveze

b) Drugi izvajalci:

člani socialno-zdravstvenih komisij društev in Zveze, športni referenti društev, socialna delavka, pravnik, psiholog, specialni pedagog, družinski terapevt, strokovnjaki s področja prehrane, delovni terapevt, fizioterapevt, arhitekt, zunanji strokovni delavec s področja radioamaterstva, gorski vodiči, sodniki po posameznih panogah, zunanji strokovni sodelavci s področja računalništva.

Namen in cilji programov:

· Ohranjanje zdravja CIV in preprečevanje nastajanje novih bolezenskih stanj;

· Preprečevati osamljenost invalidov, zboljšati njihovo družinsko življenje in preprečiti socialno izključenost;

· Pomagati invalidom in njihovim svojcem sprejeti svoje stanje invalidnosti v starosti; spoznati principe kvalitetnih medsebojnih odnosov in skupnih aktivnosti za prosti čas;

· Informirati CIV in njihove družinske člane o delovanju in možnostih delovanja v društvih ter o spremembah predpisov;

· Obveščati javnost o invalidski problematiki in vzrokih, ki so povzročili vojno invalidnost;

· Ohranjanje zdravja in socialna vključenost športnikov invalidov in omogočanje enakih pogojev za šport, kot jih imajo zdravi;

· Čim boljša oskrba CIV s tehničnimi pripomočki in s tem zagotavljanje čimbolj neodvisnega življenja; usposabljanje slepih za uporabo braillove vrstice in njej kompatibilnih programov;

· Informirati , vzpodbujati in usposobiti CIV za čimbolj zdravo, neodvisno in kvalitetno življenje;

· Omogočiti invalidom čimbolj neodvisno življenje tako na komunikacijskem kot na gibalnem področju;

· Pomoč CIV pri uveljavljanju pravic, ki jih zagotavlja zakonodaja;

· Spodbujanje ustvarjalnosti CIV, večanje samozavesti in seznanjanje javnosti z ustvarjalnostjo CIV;

· Vključevanje CIV v radioamaterstvo;

· Razvijanje raznih oblik samoorganiziranja in samopomoči CIV.

1.2 Posebni socialni programi na lokalni ravni, ki jih društvo izvaja samostojno

1.2.1 Reševanje psiho-socialnih problemov na domu

Starostna struktura članstva v društvu je zelo visoka (povprečno 73 let). Večinoma so postali invalidi kot otroci med in po II. svetovni vojni zaradi neposrednih vojaških akcij, eksplozij vojaškega materiala in bolezni - zaradi težkih razmer bivanja v taboriščih, zaporih in izgnanstvu. Vojni dogodki so na članih pustili pečat v obliki invalidnosti, nevrotičnih stanj (depresija, podoživljanje vojnih dogodkov, PTS), poleg tega pa jih na stara leta pestijo tudi druge bolezni, ki v kombinaciji z invalidnostjo splošno zdravstveno stanje še poslabšujejo. Težave se stopnjujejo. Zdravstveno stanje peša. Socialna mreža je vse manjša.

Društvo si je v 35 letih delovanja pridobilo precejšnje zaupanje članstva, saj prizadevno skrbimo za najvišjo dobrobit članov društva. Člani vedo, da se v stiski vedno lahko obrnejo na društvo, kjer bomo poskrbeli za pomoč in oporo.

Prostovoljci in zaposleni v društvu bomo z obiski na domu stalno spremljali socialno in zdravstveno stanje CIV. Na podlagi zbranih podatkov bomo izdelali socialno in zdravstveno sliko posameznih članov in nato načrtovali nadaljnjo aktivnost društva na tem področju. Naša pomoč bo usmerjena tudi na poslušanje, svetovanje ter pomoč pri urejanju osebnih, intimnih zadev na način, da ni prizadeta zasebnost.

Civilni invalidi vojn s staranjem izgubljajo svojo socialno mrežo ter s tem tudi možnost gibanja v prostoru (v širšem smislu). Velikokrat niso več mobilni in je pomoč oz. reševanje socialnih problemov na domu nujno potrebna dejavnost društva. Pomoč društva bomo izvajali z rednimi obiski na domu pa tudi z občasnimi prevozi članov.

V skladu z ugotovitvami in opredeljenimi kriteriji bomo članom nudili pomoč pri: prilagajanju okolja za bivanje, občasnih prevozih, s finančno pomočjo v socialni stiski, manjšem sofinanciranju nakupa dragih zdravil in tehničnih pripomočkov, ki niso zagotovljeni z zdravstvenim zavarovanjem.

1.2.2 Psiho-socialna podpora civilnim invalidom vojn v institucionalnem (zavodskem) varstvu

Večina CIV je ostarela skupina prebivalstva Slovenije. Zaradi invalidnosti in s tem povezanim slabšanjem zdravstvenega stanja so CIV še posebej ogrožena skupina prebivalstva. Z leti vse več članov zaznamuje odhod v dom za starejše občane.

S tem programom bomo poskrbeli za informiranje članov o možnostih namestitve v domove, za pomoč pri nameščanju v dom, za redno spremljanje tistih CIV, ki so že nastanjeni v domovih ali hospitalizirani v bolnišnicah ter za reševanje morebitnih konfliktov ali nesporazumov med invalidi in uslužbenci zavodov in bolnišnic, kar vse vpliva na dvig kvalitete življenja članov.

Odhod v dom je že sam po sebi stresna situacija, zato je potrebno, da ostane socialna mreža čim manj okrnjena. Člane bomo po namestitvi v dom redno obiskovali, jih obveščali o vseh aktivnostih društva ter poskrbeli, da se bodo udeleževali družabnih srečanj in drugih aktivnosti. Na ta način bomo poskrbeli, da ohranijo stik s sebi enakimi.

1.2.3 Podpora civilnim invalidom vojn in drugim vojnim invalidom in njihovim družinam pri povečevanju socialnega varstva

CIV zaradi invalidnosti in poslabševanja zdravstvenega stanja potrebujejo posebno skrb in podporo pri povečevanju socialne varnosti. Socialna mreža CIV se iz leta v leto oža, osamljenosti in socialne izolacije je vse več.

S tem programom bomo zagotovili stalno spremljanje ogroženih invalidov in se na podlagi ugotovitev hitro odzivali na spremenjeno stanje, pripravili bomo predoceno povečanja stopnje invalidnosti in na podlagi ugotovljenih dejstev vložili zahtevek za ponovno ocenitev invalidnosti, priznanje dodatka za pomoč in postrežbo ali invalidskega dodatka. V skladu s pravilnikom bomo sofinancirali zdravniške ekspertize v skladu s pravilnikom. Člane bomo sprotno obveščali o vseh spremembah invalidske zakonodaje in pravicah, ki jim pripadajo, ter jih napotili na pristojne upravne organe.

1.2.4 Dnevni center in skupine samopomoči starejših

Dnevni center je namenjen članom invalidom pa tudi njihovim svojcem in prijateljem v vlogi spremljevalcev. V okviru dnevnega centra bomo priredili razna predavanja, izobraževanja, delavnice, poleg tega pa bo ta program članom nudil tudi možnost druženja, kakovostnega preživljanja prostega časa ob najrazličnejših dejavnostih ter pomoč pri reševanju socialnih problemov, težav in stisk. Z individualno podporo strokovnega delavca in prostovoljcev bomo omogočili vključenost tistih članov, ki zaradi starosti in slabšega zdravstvenega stanja, povezanega s starostjo in invalidnostjo, brez te podpore ne bi več prihajali v društvo. V dnevnem centru bomo razvijali prostovoljno delo članov društva ter medgeneracijsko povezovanje z mladimi prostovoljci iz okoliških šol (Glasbena šola Moste, OŠ Vodmat, Gimnazija Moste).

Program štirih skupin za samopomoč starejših CIV bo potekala kot ena izmed dejavnosti Kluba, z namenom olajšati in olepšati življenje rizičnim in ogroženim skupinam starejših in osamljenih članov društva, pri katerih je socialno-varstvena problematika izrazito pereča.

Iz vsebinskih razlogov in kadrovskih možnosti bomo organizirali 4 skupine za samopomoč, katerih dejavnost pa se med seboj prepleta.

V posamezno skupino bo vključenih l0–12 starejših oseb z različnimi težavami iz mesta Ljubljane. Skupine se bodo srečevale dvakrat mesečno v prostorih na Malenškovi 1 ali pa se bodo z društvenim kombijem odpeljali na izbrano lokacijo v naravo. Pri srečanju skupin bo poudarek na vodenem delu, ki je namenjen izbrani vsebini.

1.2.5 Preventivni programi za pomoč zdravstveno ogroženim civilnim invalidom vojn

Članom bomo nudili prevoz z društvenim kombijem do zdravilišča oziroma morja.

Za invalide bomo tedensko organizirali prevoze v klimatsko kopališče Snovik, kjer se bodo udeležili vodene vodne telovadbe, ki jo nudi zdravilišče.

V mesecih od sredine junija do sredine septembra bomo organizirali vodene prevoze do slovenske obale za invalide, ki so sami ali gibalno ovirani in si kopanja v morju ne organizirajo v družinah.

Povezali se bomo z društvom za osteoporozo in člane vključili v programe preventivne telovadbe za preprečevanje slabšanje te bolezni.

1.2.6 Omogočanje druženja članov in njihovo vključevanje v kulturno življenje v njihovem okolju

Vsako človeško bitje potrebuje pogovor, prijateljstvo, socialne stike. V ta namen bomo organizirali naslednje družabne prireditve:

- 4 izlete po Sloveniji, kjer si ogledamo kulturne znamenitosti in se posvečamo zabavi in razvedrilu. Pri organizaciji izletov pazimo, da so prilagojeni tudi najtežjim invalidom;

- večdnevni izlet po Evropi;

- družabne prireditve: pustovanje, dan žena, materinski dan, praznovanje dneva naše mladosti, ribiški piknik, martinovanje in novoletna zabava. Pri družabnih srečanjih je poudarek na druženju najtežjih invalidov in njihovih družinskih članov;

- skupinski ogledi gledališč, koncertov, razstav in knjižnic.

Poskrbeli bomo zlasti za zagotovitev udeležbe na srečanjih civilnim invalidom vojn, ki se zaradi invalidnosti ali ostarelosti težje gibljejo in za slepe brez spremstva. Za gluhoneme bomo organizirali tolmačenje z znakovnim jezikom.

V programu bo društvo krije stroške organizacije, prevozov težjih invalidov, tolmačev in sofinanciranje vstopnic socialno šibkim članom.

1.2.7 Organiziranje športnih aktivnosti v funkciji preprečevanja socialne izključenosti na lokalni ravni

Nedvomno sta rekreacija in šport pomembna dejavnika pri ohranjevanju zdravja CIV in psihofizične kondicije tudi v jeseni življenja. Društvo bo omogočilo predvsem rekreativno vadbo, prilagojeno stopnji invalidnosti in starosti posameznega člana. S tem programom se želimo izogniti socialni izolaciji, neaktivni starosti in depresivnemu razpoloženju članov. Športne dejavnosti so veliko bolj zabavne in prijetne, če potekajo v skupini. Marsikateri član se vključi v te dejavnosti tudi zaradi druženja.

V okviru programa bomo organizirali rekreativno vadbo v kegljanju, streljanju, balinanju, šahu, vrtnem kegljanju in lažje planinske pohode v sredogorje.

CIV bomo omogočili vključevanje v vsa medobčinska, regijska in republiška tekmovanja, ki jih razpisuje Mestni sekretariat za šport invalidov v Ljubljani ali posamezne invalidske organizacije. Ekipe društva bodo tekmovale v balinanju, streljanju, kegljanju na avtomatskem kegljišču, vrtnem kegljanju in šahu.

1.3 Programi, vključeni v dejavnost društva

1.3.1 Program informiranja članov in nečlanov

Društvo je edina organizacija v slovenski družbi, ki civilne invalide vojn (CIV) in njihove družinske člane redno obvešča o pravicah, do katerih so kot invalidi upravičeni. Obveščanje bo potekalo preko rednih pisnih okrožnic, osebnih kontaktov in telefonskih pogovorov.

Javnost bomo informirali o izvajanju programov društva, vprašanjih zakonskega varstva CIV in drugih skupin invalidov preko časopisnih člankov in oddaj na lokalnih radijskih postajah.

Preko podprograma seznanjanja otrok in mladine z nevarnostjo eksplozivnih sredstev bodo člani društva z osebno izkušnjo poskusili vplivati na oblikovanje zavesti mladih in prispevati k preprečevanju nesreč z vojaških in zabavnim pirotehničnim materialom.

Imamo tudi svojo spletno stran (www. dcivs-drustvo.si), ki je dostopna najširši javnosti.

1.3.3 Usposabljanje prostovoljcev

Za prostovoljce, ki se bodo vključevali v izvajanje socialnih programov društva, bomo organizirali usposabljanje, ki ga bo vodila strokovna sodelavka mag. Marinka Kapelj.

Prizadevali si bomo, da bodo prostovoljci spoznali in obnovili znanja iz naslednjih vsebin:

Pomen in princip uspešnega vzpostavljanja prvih medsebojnih stikov;
Pravilno usmerjanje razgovora;
Način čustvenega razbremenjevanja drugega človeka;
Motivacija pasivnih invalidov;
Pravila vodenja na terenskem delu;
Način posredovanja informacij.

1.4 Namen programov

Z ustreznimi metodami in vsebinami dela bomo olajšali in polepšali življenje v starosti članov in članic, ki so zaradi svoje invalidnosti, osamljenosti in/ali slabšega materialnega stanja prikrajšani pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb. S programi bomo omogočili, da bodo člani izenačeni pri možnostih za pridobitev pravic. Programi so zasnovani tako, da s svojo organizacijo in vsebinami dela omogočajo optimalno realizacijo načel, ki jih ZN opredeljujejo kot prioritetne pri organizaciji skrbi za starostnike, in sicer: neodvisnost, participacija, oskrba in pomoč, samoizpolnitev in samospoštovanje.

1. 5 Osnovni cilji programov so:

- ohranitev in izboljšanje socialnega statusa civilnih invalidov vojn in invalidov žrtev vojnega nasilja,

- svetovanje in pomoč v duševnih stiskah,

- omilitev socialnih stisk, izoliranosti in osamljenosti invalidov in vdov ali vdovcev po smrti partnerjev,

- izenačitev možnosti vsakega, da pride do svojih pravic,

- pojasnitev možnih rešitev oz. seznanitev upravičencev o vseh vrstah storitev, do katerih so upravičeni, kakor tudi o obveznostih, ki izhajajo iz obstoječe zakonodaje s tega področja,

- napotitev upravičenca (po potrebi tudi spremstvo) na ustrezni upravni organ ali drugo pravno osebo, kjer bodo reševali njegov problem,

- prepoznavanje in opredelitev socialnih stisk ali težav,

- izboljšanje socialnega in psiho-socialnega statusa članov,

- povezovanje z zunanjimi subjekti glede na specifičnost posameznih primerov,

- strokovna zdravniška predocena okvare zdravja za uveljavitev višjega odstotka invalidnosti,

- neposredna finančna pomoč po opredeljenih kriterijih za pokritje izrednih stroškov za tehnične pripomočke, prilagajanje okolja za bivanje in stroškov pravne pomoči,

- omogočanje aktivnega, kvalitetnega in zanimivega preživljanja prostega časa članom, preprečevanje socialne izolacije in socializacija osamljenih, starejših civilnih invalidov vojne in invalidnih članov društva,

- razbremenitev domačega okolja,

- razvijanje primarne socialne mreže, socializacija in druženje posameznikov, ki so v svojem okolju osamljeni zaradi vdovstva, invalidnosti, bolezni, starostne pasivnosti in/ali neugodnega materialnega stanja,

- fizična in mentalna aktivacija posameznikov,

- vzpodbujanje prostovoljstva,

- priprava knjižice, ki bo javnost seznanila s populacijo civilnih invalidov vojn in njenimi problemi, ki so slabo poznana.

1.6 Zadovoljevanje potreb uporabnikov

Potrebe uporabnikov

Več desetletij po vojni so bili civilni invalidi vojne zavestno prezrta in pravno nezaščitena kategorija invalidov, katerih pravice je država šele leta 1993 izenačila s pravicami vojaških invalidov.

Večina civilnih invalidov vojne je ostarela skupina prebivalstva, ki je bila zaradi svoje invalidnosti manj produktivna v aktivni življenjski dobi in ima sedaj temu primerne nizke pokojnine. Dosedanja socialno-varstvena dejavnost društva ter redni stiki z vsemi člani društva so nakazali izrazite trende progresivnega naraščanja potreb članstva po številnejših in pestrejših oblikah socialno-varstvenih programov in storitev.

Socialne stiske in težave so evidentirane. Najpogostejše so povzročene s staranjem ter s procesi, ki so značilni za starost: zviševanje stopnje invalidnosti, invalidnost, kombinirana z bolezenskimi stanji, splošno upadanje moči, splošno upadanje telesne odpornosti in s tem progresivno povečane dovzetnosti za bolezenska stanja in deformacije, ki neinvalidnih oseb ne prizadenejo, vdovstvo, slabšanje gmotnega stanja ipd. Posledice teh procesov bistveno vplivajo na kvaliteto življenja ter ogrožajo neodvisno življenje.

Z društvenim delovnim programom delno razbremenjujemo državne in javne socialne institucije in s sodelovanjem z javnimi zavodi prispevamo k boljšemu socialnemu in zdravstvenemu varstvu prebivalcev občin, v katerih prebivajo naši člani. Prispevamo h kakovosti življenja določenih skupin prebivalcev občin, s tem pa h kakovostnejši ponudbi občine svojim občanom.

Način ugotavljanja potreb

- evalvacija dosedanjih socialno-varstvenih programov,

- individualno delo s člani – telefonska svetovanja, obiski na domu,

- zahtevki in prijave posameznikov – osebni, družinskih članov, drugih

zainteresiranih oseb,

- opažanja in pobude aktivistov društva in drugih angažiranih prostovoljcev,

- informacije drugih društev, organizacij in/ali institucij, če je član uporabnik

njihovih storitev,

- evidenca članstva, ki kaže na rizične skupine in/ali socialno ogrožene posameznike (družinsko stanje, stopnja invalidnosti, kronične bolezni, stanovanjske razmere ipd.).

Način sodelovanja uporabnikov pri ugotavljanju potreb

- samoopredeljujejo svoje socialne stiske in težave ter predlagajo načine

njihovega razreševanja,

- izbirajo eno ali več ponujenih možnosti v okviru programske dejavnosti društva,

- opredeljujejo načine in pogostost vključevanja,

- vsebinsko sooblikujejo programe.

Elementi samopomoči in samoorganizacije uporabnikov v programu

- metode dela v programu so opredeljene tako, da omogočajo stalno ali občasno angažiranost vsakega člana društva;

- program se izvaja tako, da se načrtno spodbuja tiste skupinske aktivnosti, ki krepijo medsebojne povezave posameznih članov;

- aktivnost v programu je usmerjena na podporo drugim posameznim članom društva, ki se zaradi nemobilnosti ali osebne pasivnosti ne želijo (ne morejo) udeleževati organiziranih aktivnosti;

- člani si med seboj izmenjujejo izkušnje za premagovanje vsakdanjih težav, ki so posledice večanja stopnje invalidnost in starosti.

V okviru svojih možnosti člani prevzamejo prostovoljne zadolžitve pri organizaciji skrbi za svoje onemogle sovrstnike.

1.7 Ciljne skupine uporabnikov, ki jim je program namenjen, in pogoji za vključitev v program

Ciljna skupina uporabnikov

Uporabniki programa so:

- civilni invalidi vojne, ki imajo z odločbo priznan status,

- civilne žrtve vojne, ki zaradi pomanjkljive zakonodaje do leta 1993 ali zaradi vrste drugih vzrokov, še niso uspeli uveljavili statusa,

- invalidi žrtve vojnega nasilja,

- drugi vojni invalidi,

- družinski člani umrlih civilnih invalidov vojne

Pogoji za vključitev v program

- Program je namenjen civilnim invalidom vojn in drugim zainteresiranim vojnim invalidom ter izjemoma njihovim ožjim družinskim članom, ko gre za ostarele zakonske pare ali ožje družinske člane, kjer je družina v stanju socialnega tveganja.

- Pri ustanavljanju skupin oziroma pri organizaciji skupine smo upoštevali kriterije potreb ter interesov članov društva, psihofizičnega stanja posameznika ter osebne mobilnosti in oddaljenosti od sedeža društva.

- Pri vsebinski opredelitvi programa dela smo nadalje upoštevali kriterije spolne pripadnosti, družinskega stanja in zmožnosti.

- Slabše materialno stanje, ki onemogoča aktivnejše udeležbe pri socialnih aktivnostih.

- Ovdovelost in samotno življenje oziroma življenje z ostarelim zakoncem v okolju, ki ne omogoča zadostne izbire ustreznih socialnih stikov.

Vključitev posameznega uporabnika v program

Program vsebuje različne programske sklope. Uporabniki se vanje vključujejo glede na potrebe in interes, zato je težko podati časovno oceno o vključitvi posameznega udeleženca. Evalvacija dosedanjega izvajanja programa (tudi v letu 2005) kaže trend povečanja koriščenja preventivnih programov in progresivno naraščanje števila vključenih članov v posamezne programske sklope.

1.8 Predvideni način nadzora (evalviranja) poteka programa in končnega pregleda

Načrtovan je interni nadzorstveni pregled (evalvacija) na dveh ravneh objektivnosti:

1. neposredni izvajalec (aktivist, vodja skupine), ki stalno zbira in ocenjuje informacije o izvedbi, udeležbi in aktivnostih. Naloga izvajalca je, da prikaže dogajanja, težave, prekinitve ter odstope v določenih kategorijah (dobro-slabo- pričakovano-nepričakovano);

2. strokovni vodja programa nadzoruje v ožjem smislu (ocenjevanje, ovrednotenje) ter nakaže vzroke morebitnega problema in/ali vzroke uspeha.

Načrtovane so osnovne metode nadzora (evalvacije), in sicer:

1. pregled tokov – procesov, interakcij med zastavljenimi cilji in uporabljenimi tehnikami, metodami in vsebinami dela;

2. pregled rezultatov, ki vsebuje oceno:

- do katere stopnje so realizirani zastavljeni cilji oziroma,

- zakaj niso realizirani (sistemski problem, tehnični, kadrovski, finančni).

3. analiza kadrov, financ in materiala.

Objekti ocene bodo:

- vloženo delo (aktivnosti, ki so izvedene, da bi se dosegel zastavljeni cilj),

- doseženi rezultati (vključuje tudi cost-benefit analizo),

- učinkovitost programa za uporabnike,

- ekonomičnost programa (razmerje med in-putom in out-putom) ter

- kakovost izvedbe, ki vključuje sodbo o sprejemljivosti programa za uporabnike in strokovni sposobnosti izvajalcev.

1.9 Elementi samopomoči in samoorganizacije uporabnikov v programu

- Metode dela v programu so opredeljene tako, da omogočajo stalno ali občasno

angažiranost vsakega člana društva;

- program se izvaja tako, da se načrtno spodbuja tiste skupinske aktivnosti, ki

krepijo medsebojne povezave posameznih članov;

- aktivnost v programu je usmerjena na podporo drugim posameznim članom

društva, ki se zaradi nemobilnosti ali osebne pasivnosti ne želijo (ne morejo)

udeleževati organiziranih aktivnosti;

- člani si med seboj izmenjujejo izkušnje za premagovanje vsakdanjih težav, ki so

posledice večanja stopnje invalidnost in starosti;

- v okviru svojih možnosti člani prevzamejo prostovoljne zadolžitve pri organizaciji

skrbi za svoje onemogle sovrstnike.

1.10 Način vodenja dokumentacije o delu s člani

O članih uporabnikih vodimo naslednjo dokumentacijo:

- Pristopne izjave oziroma pooblastila društvu;

- Podatkovno bazo, ki vsebuje vse potrebne podatke v skladu z Zakonom o

varovanju osebnih podatkov;

- Evidenčne kartone članov;

- Evidenco o udeležbi članov pri izvajanju posameznih programskih sklopov;

- Poročila izvajalcev o izvedbi programske naloge.

1.11 Sodelovanje članov pri načrtovanju in izvedbi programa ter morebitne pravice uporabnikov programa

Pri načrtovanju programa uporabniki sodelujejo pri:

- konkretizaciji vsebin dela, ki se načrtujejo mesečno na podlagi doseženega skupnega interesa,

- dajanju pobud za občasne in/ali izredne aktivnosti.

Pri izvedbi programa uporabniki sodelujejo kot:

- prostovoljci,

- izvajalci ali demonstratorji posameznih tematskih vsebin,

- svetovalci pri temah, ki terjajo izmenjave izkušenj,

- animatorji pri družbenem delu srečanja.

Pravice uporabnikov so pogojene s članstvom v Društvu ter opredeljene z dinamiko dela in dogajanja v programu.

1.13 Sodelovanje prostovoljcev v programu

Pri izvedbi programa sodelujejo naslednje skupine prostovoljcev:

- redni prostovoljci: aktivisti društva, ki sodelujejo kot tehnični izvajalci,

- občasni strokovni prostovoljci: v skladu s programom so posebej vabljeni strokovnjaki za posamezna področja (predavatelji)

- občasni laični prostovoljci, predvsem družinski člani ali prijatelji, ki pri programu sodelujejo kot spremljevalci ali animatorji;

- prostovoljci – gostje skupine oziroma aktivni udeleženci posameznih programov.

Ti prostovoljci so:

- vabljeni člani drugih invalidskih oziroma humanitarnih društev, posebej

- članice ženskih sekcij družbenih organizacij in društev,

- študentje VŠSD in FDV.

1.14 Prostor, kjer se izvaja program

Društvo Civilnih invalidov vojn Slovenije ima prostore na Malenškovi 1 v Ljubljani. Društvo je dejanski solastnik dela kompleksa stavbenih objektov na istem naslovu. (Zemljiško-knjižni vpis urejamo).

S prostori upravlja Društvo vojnih invalidov Ljubljana, ki zaračunava obratovalne stroške za vzdrževanje prostorov.

Društvo prostore uporablja kot solastnik oziroma v dogovoru z drugimi društvi, če gre za fizično lastnino drugih društev.

Predsednik:

Zdravko Zore